Franja

užíten comestible, mangeable, bon à manger

užitnína (davek) impôt moški spol (ali taxe ženski spol, droit moški spol) à la consommation (ali sur les objets de consommation)

užívati jouir, savourer, prendre plaisir à, se délecter à

uživati diplomatsko imuniteto jouir de l'immunité diplomatique

užívati -am nedov.
1. a mânca
□ uživati mamila a lua droguri
2. a se bucura
3. a se folosi, a beneficia
4. a se desfăta, a se delecta, a se complăcea

užúgati venir à bout de, vaincre, maîtriser, dominer, surmonter, triompher de; intimider

užúgati domar; sobreponerse (koga a alg) ; intimidar; poner a alg en un aprieto; triunfar sobre (ali de) , vencer ; fam meter en un zapato a alg

užugati nasprotnika triunfar de su adversario

v dans, en, à

v Franciji en France
v južni Franciji dans la France méridionale
v Parizu à Paris
v Evropi en Europe
v tujini à l'étranger
iti v mesto aller en (ali à la) ville
v francoščini en français
v treh urah (dneh) en trois heures (jours)
v starosti 20 let à l'âge de 20 ans
v letu 1941 en (l'an) 1941
v januarju en janvier
v jeseni en automne
v moderni dobi à l'époque moderne, aux temps modernes
v mirnem času en temps de paix
v tem trenutku à (ali en) ce moment, à cet instant
v vsem mojem življenju dans toute ma vie
v kratkem sous peu
živeti v miru vivre en paix
v nedeljo dimanche
odpotovati v Pariz partir pour Paris
v dokaz pour preuve
hiša, v kateri stanujem la maison dans laquelle (ali où) j'habite

v prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
priti v hišo entrare in casa
iti v mesto andare in città
zaviti v desno svoltare a destra
vzeti v roko prendere in mano

2. (za izražanje usmerjenosti) in:
udarec v obraz pugno in faccia

3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
rdeč v obraz rosso in viso

4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda

5. (za izražanje načina) in:
v gosjem redu in fila indiana
igrati v troje suonare in tre

6. (za izražanje namena) in:
dati a najem dare in affitto
večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite

7. (za izražanje sredstva) in:
zavit v odejo avvolto nella coperta

8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
verovati v koga credere in qcn.
zaupati v koga fidarsi di qcn.
biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe

9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
razdeliti v dva dela dividere in due parti

10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
spraviti v red mettere in ordine

11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
stopiti v stranko aderire a un partito

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
ostati v hiši restare a casa, in casa
živeti v mestu vivere in città
bivati v Trstu abitare a Trieste

2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo

3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
biti v vladi essere nel governo
živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni

4. (za izražanje področja delovanja) in:
delati v administraciji lavorare nell'amministrazione

5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
v času kuge durante la peste
vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
končati v roku finire in tempo

6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
iti ven v dežju uscire con la pioggia
reči v jezi dire in un attacco di rabbia

7. (za izražanje načina) in, a, con:
plesati v parih ballare in coppie
ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
posneti v barvah ritrarre a colori

8. (za izražanje sredstva) in, con:
pomoč v denarju aiuti in denaro

9. (za izražanje količine) in:
vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza

10. (za izražanje stanja) in:
biti v formi essere in forma
čokolada v prahu cioccolato in polvere

11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
zmagati v teku vincere nella corsa
v vsakem pogledu in ogni caso

12. (za izražanje istovetnosti) in:
v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smehljati se v brado ridere dentro di sé
pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
pren. iti vase rientrare in sé
evf. biti v letih essere in età avanzata
v resnici in effetti

v en; a; dentro de; entre

v Madridu (v mestu, v inozemstvu) en Madrid (en la ciudad, en el extranjero)
v daljavi a lo lejos
v naši sredini entre nosotros
v somraku entre dos luces
v španščini en español
v taktu a compás
v korist a favor (de)
v njegov prid a su favor
v starosti 20 let a la edad de veinte años
v letu 1978 en (el año) 1978
v januarju en enero
v teh dneh estos días
v vsem mojem življenju en toda mi vida
v kratkem en breve
pasti sovražniku v roke caer en manos del enemigo
odpotovati v Pariz partir por (ali para) París

vabíti inviter, convier quelqu'un à

(pravno) vabiti na sodišče citer (ali convoquer) en justice; (privlačevati) attirer, séduire, leurrer quelqu'un; (ptice) allécher, appâter, amorcer, piper

vabíti vábim nedov.
1. a invita
2. a pofti; a chema
3. a atrage, a momi

váditi -im nedov.
1. a exersa, a face exerciţii
2. a (se) antrena

vadljáti (-ám) imperf. star.

1. (žrebati; kockati) tirare a sorte; giocare ai dadi

2. (staviti) scommettere

váfel (-fla) m tekst. tessuto a nido d'ape

vagabundírati to live the life of a vagrant; to be a vagabond (ali tramp)

vagabúndstvo vagrant (ali vagabond) life; the life of a tramp; vagabondage; vagrancy; vagabondism

vah!, interj. a!, ej!, daj, daj!, beži no!, ejga!, dète!, dète šentaj!, tristo zelenih!, tristo kosmatih!, hudirja!, za vraga! ipd., vzklik začudenja, veselja, ne(je)volje: Kom.; popolnejša obl. vaha!: Afr. fr., Pl.

vaja dela mojstra frazem
(pregovor) ▸ gyakorlat teszi a mestert

vájin, vájina vuestro, -a

ta knjiga je vajina este libro es el vuestro

valíti -ím nedov. a cloci, a oua

valíti (se) a (se) rostogoli