Franja

rocher¹ [rɔše] masculin pečina, strma skala; kolač v obliki skale

le rocher de Gibraltar Gibraltarska pečina
faire du rocher (sport) plezati po skalah
faire fendre les rochers (figuré) omehčati kamenje

rocking-stone [rɔ́kiŋstoun] samostalnik
kamen ali skala v labilnem ravnotežju

rock-work [rɔ́kwə:k] samostalnik
skalnata stena ali gmota; skalnjak, alpski vrt, alpinet, umetno skalovje
arhaično zgradba iz neoklesanega kamna; veščina v plezanju po skalah (stenah), skalaštvo

rodal moški spol jasa v gozdu

rodillazo moški spol sunek v koleno; bikoborčeva parada s kolenom

rod-iron [rɔ́daiən] samostalnik
železo v palicah

rōdō -ere, rōsī, rōsum (gl. rādō)

1. (o)glodati, (ob)glodati, (z)glodati, (z)gristi, (o)gristi, objesti (objedati), izjesti (izjedati): Ph., Plin., Stat., Sen. ph. idr., rodunt saxa capellae O., clipeos rodere Ci., dente livido Canidia rodens pollicem H., vitem O., ungues H., urbana diaria rodere H. jesti vsakdanji pičli obrok; pren.: murmura secum rodere Pers. zobe stiskajoč vase (pri sebi, sam zase) mrmrati; metaf.: ferrum robigine roditur O. rja razje(da) železo, tophus calce roditur Plin., ripam rodere Lucr. odnesti (odnašati), spodkopa(va)ti, acrior cura rodebat intima mea Aug. je glodala.

2. metaf. ponižati (poniževati), v nič dati (dajáti, dévati), napasti (napadati), obrekovati, klevetati, obregniti (obregovati) se: Mart., absentem amicum H.; abs.: in conviviis rodunt Ci.

rođáčiti se ròđačīm se stopati s kom v sorodstvo

róga ž
1. rogata domača žival
2. oglavnica, kapuca
3. trikotna lesena priprava, ki se natakne živali na vrat, da se ne more splaziti skozi vrzeli v plotu
4. hudobna bajeslovna ženska: baba Roga

Roger, roger [rɔ́džə]

1. medmet
razumem! (vzeto iz jezika radiotelegrafistov in signalistov)
sleng v redu!, prav!

2. samostalnik
(= Jolly Roger, jolly Roger) črna piratska zastava (z mrtvaško glavo)

Rohbau, der, zgradba v surovem stanju; groba gradbena dela; Technik karoserija; im Rohbau v surovem stanju

Rohrkrepierer, der, Heerwesen, Militär izstrelek, ki obtiči v cevi; figurativ mrtvorojen poskus, neuspeh

roinek [rɔ́inek, rú:i-] samostalnik
vseljenec v Južno Afriko; (v burski vojni) angleški vojak

roll-blotter [róulblɔtə] samostalnik
pivnik v zvitku

rollengemäß v skladu z vlogo

Rollenverhalten, das, vedenje v skladu z vlogo

roller [róulə] samostalnik
valjar; delavec v valjarni; smotek; velik val
medicina povoj; vrsta golobov, vrsta kanarčkov; kolesce (na kotalki, na pohištvu)

garden roller vrtni valjar
steam roller cestni parni valjar

roll film [róulfilm] samostalnik
film v zvitku, naviti film

roll in neprehodni glagol
zaviti se v; dospeti, prispeti, priti
figurativno planiti noter; nepričakovano, kot z vedrega neba se prikazati

Rōma -ae, f (najbrž etr. beseda, izpeljana iz Rūmōn, starega imena Tibere, torej „rečno mesto“; ovržena je domneva, da je beseda sor. s skr. sravati teče, srṓtas veletok, stvnem = nem. Strom, gr. ῥέω (iz *σρέƑω) teči, ῥεῦμα, ῥόος tok, reka, sl. ostrov otok, sl. struja; prim. še lat. rūmen vime, Rūmīna) Rím, glavno mesto Lacija, pozneje celotne rimske države. Ustanovil ga je Romul l. 754 (ali 753) na vzhodni strani (ob levem bregu) Tibere, 16 rimskih milj od morja; Rimljani so ga večinoma imenovali Urbs: Varr., Ci., H. idr.; pooseb. božanstvo Róma: L., T. — Od tod

A. adj.

I. Rōmānus 3 =

1. rímski = iz Rima izhajajoč, v Rimu rojen, v Rimu doma itd.: civis Romanus, Romana Ci., populus Romanus Ci. idr., urbs Romana = Roma, pogosto pri: L., V., S., T., Iust. idr., Romano more loqui, commendare Ci. rimsko = odkrito, brez ovinkov, Romanum est (rimska navada je, rimsko je, čisto po rimsko je, čisto rimljansko je, značilno za Rimljane je) et facere et pati fortia L.; subst.
a) Rōmānus -ī, m Rimlján, pl. Romani Rimljáni: Ci. idr.; kolekt. = Rimljáni: L.; occ. Rimlján = rímski poveljnik: L., Romanus sedendo vincit Varr. (o Kvintu Fabiju Maksimu).
b) Rōmāna -ae, f Rimljánka: L., Vell., Aug.
c) Rōmāna -ōrum, n α) Rímsko = rímsko ozemlje: Danubius Sarmatica ac Romana disterminet Sen. ph. β) rímska zgodovina: Romana cognoscere Sen. ph.

2. v razširjenem pomenu = latínski: Val. Max. idr., sermo, verba Q., lingua O., Vell., Plin. iun. idr. Adv. Rōmānē rímsko, po rímsko, rimljánsko, po rímski navadi (šegi, običaju): Gell. —

II. Rōmānēnsis -e: Varr., P. F. ali Rōmāniēnsis -e: Ca. rímski —

III. Rōmānicus 3 rímski, v Rímu narejen (izdelan, napravljen): aratra, iuga Ca. —

IV. Rōmānulus 3 (demin. iz Rōmānus) rímski: porta Varr. rimska vrata (vrata v Rimu pred zahodnim vrhom Palatina). —

V. Rōmānia -ae, f rímski imperij, rímska nadoblast nad svetom: Ven. —

B. subst. Rōmānitās -ātis, f rímska navada, rímstvo, rimljánstvo: Tert.