Franja

tež|ek¹ [ê] (-ka, -ko)

1. schwer, -schwer, schwer-, Schwer-; zelo: zentnerschwer, tonnenschwer, sauschwer
težek kot kamen bleischwer
težek od skrbi glava: sorgenschwer
težki denarji schweres Geld
s težkim srcem/težkega srca schweren Herzens
(invaliden [schwerbehindert] schwer behindert, s težko oborožitvijo [schwerbewaffnet] schwer bewaffnet, s težko vojno invalidnostjo [schwerkriegsbeschädigt] schwer kriegsbeschädigt), Schwer- (bolnik der Schwerkranke ( ein -r), invalid der/die Schwerbeschädigte, Schwerbehinderte, Schwerkörperbehinderte, poškodovanec/poškodovanka/ranjenec/ranjenka der/die Schwerverletzte, Schwerverwundete, tovor das Schwergut, tovornjak der Schwerlastzug, bolnica die Schwerkranke, dvigalo der Schwerlastkran, olje das Schweröl)
biti v težkem položaju einen schweren Stand haben
imeti težko glavo: od mačka: einen Brummschädel haben, einen schweren Kopf haben
imeti težko hojo einen schweren Tritt haben

2. po teži: schwergewichtig
težek človek der Schwergewichtler
hrana: schwer bekömmlich, unbekömmlich

3. po značaju: schwierig

4. dan, ozračje: schwül
| ➞ → hud

težèk pesant, lourd , (bolezen) grave, sérieux , (težaven) pénible, difficile, ardu, dur; gros

težka artilerija artillerie ženski spol lourde
težka atletika poids et haltères
težka bolezen maladie ženski spol grave
težki boj dur (ali rude) combat, combat acharné
težko delo travail moški spol dur, difficile, pénible, ardu
težki kamion camion moški spol (ali poids moški spol) lourd
težki motor grosse moto
težki porod accouchement moški spol laborieux
težka prtljaga gros bagage
s težkim srcem le cœur gros (ali lourd)
težek kot svinec lourd comme du plomb
težki top canon moški spol de gros calibre
težki udarec coup moški spol dur, figurativno rude coup
težka usoda sort moški spol cruel
imeti težko glavo avoir la tête lourde
biti 2 funta težek peser deux livres
biti v težkem položaju être dans une situation difficile

têžek | težák (têžka -o)

A) adj.

1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
težek kot svinec pesante come il piombo
težek zimski plašč cappotto pesante
težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
težka industrija industria pesante

2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
težki tovornjaki autocarri pesanti
težko pohištvo mobili massicci

3. (ki izraža telesni napor) pesante:
težki koraki passi pesanti
težko dihanje respiro affannoso

4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
težek poklic professione difficile
težka naloga compito difficile, arduo
za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa

5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
težka bolezen malattia grave
težka naloga incarico gravoso
težka resnica verità sgradevole
težek poraz dura sconfitta

6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
težka izguba una perdita grave, penosa
težka slutnja un brutto presentimento

7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
težek zrak aria pesante
težek molk un pesante silenzio

8. (hud) grave, forte:
težka žalitev offesa grave
težki davki forti tasse

9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
težek ranjenec ferito grave
težek tat un fior di malandrino
vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni

10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
pog. težka hrana cibi pesanti

11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
težek otrok un bambino difficile
pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
šport. težka atletika atletica pesante
voj. težka artilerija artiglieria pesante
voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
voj. težki top cannone pesante
voj. težko orožje armi pesanti
šport. težka kategorija categoria pesante
metal. težka kovina metallo pesante
težka ječa carcere duro
težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
težka prst terra argillosa
metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
kem. težka voda acqua pesante
strojn. težki bencin benzina pesante
grad. težki beton calcestruzzo ordinario
les. težki les legno duro
kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
strojn. težko olje olio pesante
težko motorno kolo maximoto
med. težka sapa polipnea
pren. težki kalibri gli alti papaveri

B) têžki (-a -o) m, f, n
brati kaj težkega leggere cose serie
ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro

thalassītēs -ae, m (gr. ϑαλασσίτης, sc. οἶνος) talasít = morján, morsko vino, ki so ga kot mošt v posodi spustili v morje, da so mu s tem povišali starost: in aliis autem gentibus simili modo factum tethalassomenon vocant, thalassiten autem vasis musti deiectis in mare, quo genere praecox fit vetustas Plin.

that¹ [ðæt, ðóuz]

1. zaimek (množina those)
(kazalni) ta, to; oni, -a, -o

and that in to, in sicer
at that vrh tega, poleg tega, pogovorno pri tem
and all that in vse to (táko)
for all that pri vsem tem, kljub vsemu temu
like that takó
this, that, and the other to in ono, vse vrste
with that s tem
that which... to (ono), kar...
that house over there ona hiša tam preko
to that degree that do tolikšne mere, da...
that's all to je vse
that's it! tako je prav! tako je treba!
that's so takó je
that's right! takó je! točno! res je!; vulgarno da
and that's that! pogovorno in s tem je stvar opravljena! in stvar je končana! in zdaj dovolj tega!
that may be to je možno
that's what it is saj to je ravno; stvar je v tem; tako je to; za tem grmom tiči zajec
(is) that so? ali res? je (to) res tako?
that's the way! tako je prav!
that is why zato
that is because to je zato, ker
that is (to say) to se pravi
those are they to so oni
those are his children to (ono) so njegovi otroci
that was the children to so bili (so naredili) otroci
that's a dear! to je lepo od tebe!
what of that? (pa) kaj za to?
what's that noise? kakšen hrup je to?
that's what he told me tako mi je on povedal
let it go at that pogovorno pustimo to, kot je
why do you run like that? zakaj tako tečeš?
this cake is better than that (one) ta kolač je boljši kot oni
I went to this and that doctor šel sem k več zdravnikom

2. prislov
pogovorno takó (zelo)

that much toliko
that far tako daleč
that angry (small, tired) tako jezen (majhen, utrujen)

the¹ [ɵə pred soglasnikom, ði pred samoglasnikom, ði: poudarjeno]
določni člen (včasih preveden s ta, to)

the Browns Brownovi, družina Brown
the poor reveži
the Danube Donava
the Balkans Balkan
the French Francozi
the King kralj (angleški idr.)
the saddle figurativno jezdenje, jahanje
the stage gledališka (igralska) dejavnost
the World svet, Svet
the United States of America ZDA
the Yugoslavia of to-day današnja Jugoslavija
the dog is a useful animal pes (kot vrsta) je koristna žival
he loves the girl on ima rad to dekle
two shillings the pound dva šilinga (za) funt
by the day na dan
by the dozen po ducatu
it is only a step from the sublime to the ridiculous le en korak je od vzvišenega do smešnega

théâtre [teɑtrə] masculin gledališče, teater; gledališki oder; igralska umetnost; figuré prizorišče, področje; prisiljenost, nenaravnost, izumetničenost

théâtre amateur amatersko gledališče
théâtre de boulevard lahke komedije
théâtre en plein air, de verdure letrio gledališče, na prostem (v parku)
théâtre d'opérations bojišče
coup masculin de théâtre presenetljiv preobrat
théâtre de l'Opéra operno gledališče
critique féminin, pièce féminin de théâtre gledališka kritika, igra
acteur masculin, actrice féminin de théâtre gledališki, -a igralec, -lka
habitué masculin du théâtre stalni obiskovalec gledališča
homme masculin de théâtre gledališčnik
scène féminin du théâtre gledališki oder, scena
aller au théâtre iti v gledališče
faire du théâtre nastopati v gledališču kot igralec
le théâtre fait relâche gledališče je zaprto (ni predstave)
c'est du théâtre, il fait encore du (ali son) théâtre to je »teater«, že spet uganja (svoj) »teater«

theirs [ðɛ́əz] zaimek
njihov

this books is theirs ta knjiga je njihova
the fault was theirs krivda je bila njihova, oni so bili krivi
a friend of theirs neki njihov prijatelj
our school is older than theirs naša šola je starejša kot njihova

theōreticē -ēs, f (gr. ϑεωρητική) teoretiziranje, filozofska (modroslovna) spekulacija, teorétika (kot znanost): Hier.

thermae -ārum, f (gr. ϑερμός topel)

1. tople kopeli, toplice, têrme, v Rimu krasne, vsem ljudem namenjene stavbe, v katerih so vodo ogrevale podzemske peči: Agrippae Plin., Neronianae Mart., aedificavit Romae thermas Eutr., fundamenta thermarum im mari iacĕre Sen. iun., magnā thermarum et porticum et tricliniorum laxitate Suet.

2. = thermopōlium gostilna, krčma, nekakšna restavracija, točilnica (starejše točarnica) ali okrepčevalnica, okrepčevališče: Iuv.

3. kot nom. propr. Thermae -ārum, f (Θερμαί Toplice) Têrme = Toplíce, mesto na severni obali Sicilije, rimska kolonija, rodni kraj tirana Agatokla (zdaj Termini Imerese): Ci., Mel., Plin. Od tod adj. Thermitānus 3 têrmski, termájski, termitánski, iz Têrm prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): Ci.; subst. Thermitānī -ōrum, m Termájci, Termitán(c)i, preb. Term: Ci.

thēsaurizō -āre -āvī (thēsaurus) zbirati zaklàd (zakláde), nabirati (si) zaklad(e), kopičiti (si) zaklad(e); z acc. = kot zaklad naložiti (nalagati), pridobi(va)ti si, doseči (dosegati, dosezati): Eccl.

Thēse͡us -eī in -eos (O.), acc. -eum in -ea (V. idr. pesniki), voc. -e͡u (O., Cat., Stat.), m (Θησεύς) Tezêj, atenski kralj, Ajgejev (Egejev) sin (po mitološkem izročilu Pozejdonov (Neptunov) sin), Pejritoov (Pejritojev) prijatelj. Premagal je razbojnika Perifeta in Sinisa, na Kreti ubil Minotavra in od tam odpeljal Ariadno kot soprogo, a jo je zapustil na otoku Naksos. Z Amazonko Hipolito je imel sina Hipolita, v katerega se je zaljubila njegova mačeha Fajdra (Phaedra), Tezejeva druga soproga, Ariadnina sestra: Ci., O., V., Cat., Stat., Val. Max., Macr., Hyg. idr. — Od tod

1. adj. Thēsēis -idis, f (Θησηΐς) tezêjska; kot subst. Tezéida, naslov neke pesnitve, ki je slavila Tezeja: Iuv.

2. adj. Thēsēïus 3 Tezêjev, tezêjski: heros O., dicta Stat.

3. adj. Thesēus 3 Tezêjev, tezêjski: fides O. zvestoba (do Pejrito(j)a), crimen O. (ker je Tezej zapustil Ariadno); pesn. = aténski: Hymettus Mart., via Pr. pot, ki vodi v Atene.

4. patron. Thēsīdēs -ae, m Tez(e)íd = Tezejev sin = Hippolytus: O.; toda pl. Thēsīdae -ārum, m Tez(e)ídi = Aténci: V.

thesis -is, acc. -in, f (gr. ϑέσις)

1. kot ret. t.t. podmena, domneva, domnevek, téza: Sen. rh., Q.

2. kot metr. t.t. (z)nižanje (zniževanje) glasu, spust (spuščanje) glasu, téza: M.

thesmophoria -ōrum, n (gr. ϑεσμοφόρια) tezmofórije, praznik na čast Demetri kot zakonodajalki: Serv., Arn., Graeci lygon vocant, alias agnon, quoniam matronae Thesmophoriis Atheniensium castitatem custodientes his foliis cubitus sibi sternunt Plin., Cereri sacrum instituit (sc. Triptolemus) quae Thesmophoria Graece dicuntur Hyg.

Opomba: Arn. in Hyg. zamenjujeta praznik z elevzinijami (elevzinskim praznikom, elevzinskimi misteriji).

Thessalī -ōrum, m (Θεσσαλοί) Tesál(ij)ci, preb. Tesalije (gl. spodaj Thessalia), epirsko pleme, ki je okrog l. 1000 prodrlo v dolino Peneja: Ci., L., Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Thessalus 3 (Θεσσαλός) tesál(ij)ski, iz Tesalije prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): pectora Acc. ap. Prisc., equites L., Suet., dux Val. Fl. = Iason, victor H. = Achilles (ki je Tesal(ij)ec); tako tudi ignes H. = v Ahilovem taboru, tela Pr. = Ahilove, currus Val. Fl. = Ahilov, pubes, ora Cat., pinnus O., Stat. ali puppis Val. Fl. = ladja Argo, tentoria Val. Fl. = Argonavtov (Argoplovcev), Tempe H. (med Oso in Olimpom), terra O., Tib., solum Sen. tr., frena Val. Fl., philtra Iuv., veneficus Pl., saga Pr., vox H. čaroven glas, venena H. čarovni strup(i), turba Lucan. čarovnikov, čarovniška; occ. subst.
a) Thessalus -ī, m Tesál(ij)ec = Achilles O., Thessalus senior Stat. = Chiron. — Kot grško lastno ime: Thessalus Lampsacenus Ci. Tesal Lampsačan, Tesal iz Lampsaka.
b) Thessala -ae, f Tesál(ij)ka: casta Cl. = Alcestis; tudi = tesál(ij)ska čarovnica: Lucan., Cl.

2. Thessalicus 3 (Θεσσαλικός) tesál(ij)ski: Plin., Mart. idr., equi Varr., iuga O. pogorje Pelion, aggeres Sen. tr. pogorje, Haemus Lucan. trakijski, dux = Achilles Sen. tr. ali Acastus (Pelionov sin) Sen. tr. ali = Iason Val. Fl., axis Sen. tr. = Ahilov voz, navalia Sen. tr. = Ahilovo ladjevje, crines Cl. = Ahilovi lasje, color Lucr. škrlat, purpur (ki so ga izdelovali v Tesaliji), trabs Sen. tr. = ladja Argo, reges Val. Fl. = Argonavti, remi Val. Fl., Cl. ladje Argo, tyrannus Val. Fl. = Pelion, venenum O., Val. Fl., caedes Lucan. = bitka med Cezarjem in Pompejem (gl. spodaj pod Thessalia).

3. Thessalius 3 tesál(ij)ski: O., Lucan., Ap. Od tod subst. Thessalia -ae, f (Θεσσαλία, sc. γῆ) Tesálija, dežela med Makedonijo, Epirom, Dorido, Lokrido in Egejskim morjem, znana po zdravilnih zeliščih, prav zato pa tudi zloglasna kot čarovniška dežela; slovela je po konjereji (od tod tudi mitološko izročilo o Kentavrih, ki so prvi krotili konje) in po bitki na poljani pri Farzalu, kjer je Cezar l. 48 premagal Pompeja: Ci., O., Cat., Pr., Mel., Plin., Lucan., Ap. (z loc. Thessaliae = in Thessaliā) idr.

4. Thessalis -idis, f (Θεσσαλίς) tesál(ij)ska: ara O. Laodamejin, umbra Pr. senca (= duh) Protezilaja, Laodamejinega soproga; kot subst.
a) Tesál(ij)ka: O., Cl.
b) čarovnica: Lucan.

thēta, n (gr. ϑῆτα) théta (f ali indecl.), grška črka ϑ

1. kot začetna črka besede ϑάνατος pri Grkih znamenje obsodbe na glasovnih tablicah: novum Mart., nigrum Pers.

2. kot znamenje (za napako, nepravilnost) v tekstni kritiki: Sid.

3. kot število: ut ait in Theta (= v osmi knjigi Odiseje) Homerus Acr.

thick [ɵik]

1. pridevnik
debel; grob, neotesan, robat
britanska angleščina, sleng otekel; gost (gozd, lasje, tekočina); poln, bogat (with z)
pogosten; blaten, umazan; na debelo pokrit (z); meglen, temačen, oblačen (vreme); hripav (glas); moten, kalen (tekočina); neumen, omejen

thick with dust čez in čez pokrit s prahom
the air is thick with snow zrak je poln snega
a thick ear britanska angleščina, sleng klofuta
a thick head debeloglavec, topoglavec
a bit thick sleng nekoliko pretiran
as thick as peas kot peska ob morju (obilo)
they are as thick as thieves figurativno trdno držijo skupaj

2. samostalnik
najdebelejši, najgostejši del (česa)
figurativno najbolj nevaren, najtežji del; najgostejše mesto, gneča, metež
sleng tepec, bebec, bedak

the thick of the crowd najhujša gneča (ljudi)
in the thick of the crisis v polni krizi, sredi krize
in the thick of the fight(ing) sredi, v žarišču boja, sredi največjega bojnega vrveža
in the thick of the fray tam, kjer je najbolj vroče (v pretepu)
to go through thick and thin figurativno preiti vse zapreke (vse nevarnosti), iti skozi dobro in slabo

3. prislov
debelo; gosto; često; hitro; nerodno; nejasno

fast and thick pogosto, kot toča
the blows came fast and thick udarci so padali kot toča
that is a bit thick to je malo preveč
he lays it on thick on pretirava (v laskanju, s komplimenti)
the snow fell thick močnó je snežilo
to sow thick gosto sejati
to speak thick nejasno, nerazločno govoriti
the shots fell thick around him krogle so gosto (kot toča) padale okrog njega

4. prehodni glagol & neprehodni glagol
zgostiti (se) (o tekočini)

thin¹ [ɵin]

1. pridevnik (thinly prislov)
tanek; vitek, mršav, suh; lahek (obleka); nežen, fin, prozoren (tkanina); droben; redek, pičel; slabo obiskan (gledališka predstava ipd.); slab, lahek (pijača), razredčen, precéj redek, vodén
fotografija nejasen, brez kontrastov
agronomija reven, nerodoviten (zemlja); ničen, prazen (izgovor); plitev, brez vsebine (knjiga)

thin air redek zrak
thin attendance slab obisk (predstave itd.)
a thin broth redka juha
thin captain figurativno, britanska angleščina majhen ploščat prepečenec
a thin house slabo zasedena, prazna gledališka hiša
not worth a thin dime prebite pare ne vreden
as thin as a lath suh kot trska
thin profits pičel dobiček
on thin ice figurativno na nevarnih tleh, v kočljivem položaju
the thin end of the wedge figurativno prvi začetek, prvi korak
through thick and thin skozi ogenj in vodo, čez vse zapreke (težave)
he had a thin time imel je težke čase
that is too thin sleng to je preveč prozorno

2. prislov
(le v sestavljenkah) tanko, slabo, redko, neznatno

thin-clad lahko oblečen
thin-faced ozkega, mršavega obraza
thin-peopled redko obljuden
thin-spun tanko preden

thing¹ [ɵiŋ] samostalnik
stvar, reč, predmet, stvor; bitje, oseba; posel, delo
pogovorno oné, onegá
množina stvari, predmeti, obleka, pribor, potrebščine, hrana, lastnina
pogovorno pohištvo; orodje; posodje; književna dela; stanje stvari, dejstvo; okolnosti, razmere, odnosi; svojstva; ureditev; misli, izjave

the thing bistveno, prava stvar
above all things predvsem
and the things pogovorno in podobne stvari (podobno)
for one thing v prvi vrsti, prvo
the one thing or the other eno ali drugo
the first thing after prva stvar nato, takoj nato
every living thing vsako živo bitje
a dear old thing dobra stara duša
the latest thing (in hats) zadnja novost (v klobukih)
oh, poor thing! o, revče!
before all thing predvsem
in all things v vsakem oziru (pogledu)
out of things zunaj dogajanj
a pretty thing (ironično) lepa stvar
things person: pravno osebne, premične stvari
things real nepremičnine, realitete
things political stvari politike, politične zadeve
swimming things kopalne stvari potrebščine
things are improving stvari (stanje) se boljšajo
things have changed stvari (razmere) so se spremenile
things begin to look brighter položaj se polagoma popravlja
the thing was to get home najvažnejše je bilo priti domov
of all the things to do! in ravno to moraš napraviti
as things stand kot stvari stojé
to do the handsome thing by vesti se spodobno do
to have a thing about pogovorno biti ves mrtev na (kaj); imeti strah pred; imeti (kaj) proti
I am not the thing today ne počutim se dobro danes
I know a thing or two about it nekoliko se spoznam (razumem) na to
it is not the thing to do to se ne spodobi
it's one of those things tu se ne da nič napraviti
it comes to the same thing to pride na isto
to make a (good) thing of pogovorno dobiti (izvleči) dobiček iz
to put things into s.o.'s head vznemiriti koga (s kako novico)
to put one's things on obleči se
to take off one's things sleči se
to take the things off the table pospraviti mizo (stvari z mize)
that's no small thing to ni majhna stvar (malenkost)
that's the thing to je (tisto) pravo
this is not the thing to ni (tisto) pravo (pravšno)
there's no such thing ni govora o tem
there was not a thing left nič ni ostalo

thinking [ɵínkiŋ]

1. samostalnik
mišljenje, razmišljanje, premišljevanje, umovanje; misel, mnenje, pogled

in (to) my (way of) thinking po mojem mnenju
he is of my way of thinking on misli kot jaz, je mojega mišljenja (mnenja)

2. pridevnik
misleč, ki misli ali razmišlja; umen, razumen, pameten

all thinking men vsi pametno misleči ljudje
thinking part gledališče nema vloga
thinking shop hudomušno učilišče, šola
hard-thinking trd, zabit
to put on one's thinking cap figurativno premišljati (kaj)