Franja

ōtium -iī, n

1. prosti čas, brezdelje, brezdelnost, brezdelica, lázno, praznovanje, počitek, oddih, mir, pokoj (naspr. negotium): Enn. ap. Gell., Ca. ap. Ci., Pl., Ter., V., O., H., Cat., Sil., Suet. idr., nostrum otium negotii inopiā constitutum est Ci., natio occupata in otio Ph. predan dela polnemu brezdelju, otium sequi Ci., N. brezposeln biti, praznovati, otium persequi (iskati) Ci., per otium cibum capere ali spolia legere L. v miru, mirno, languescere in otio ali languescere otio Ci.; o neosebnih subj.: quies aëris et otium et tranquillitas Sen. ph.

2. occ.
a) počitek (prostost) od državnih opravil, brezposelnost, prosti čas za druge stvari, zlasti za slovstveno (književno, literarno, znanstveno) dejavnost, ukvarjanje s slovstvom (književnostjo, literaturo, znanostjo): Pl., Ter., Corn., Vell., quantum mihi res publica tribuet otii, ad scribendum conferam Ci., otium in studiis conterere Ci., o. studiosum Plin. iun. učeno slovstveno delovanje, abundare otio studioque Ci., se in otium conferre Ci. umakniti se v zasebnost, slovo dati javnim opravilom (službam); meton. pl. = sadovi (plodovi, rezultati) prostega časa: excutiasque oculis otia nostra tuis O.
b) politični mir, mirne, umirjene razmere: Ter., H. idr., ex bello tantum otii toti insulae conciliavit N. je povrnil tolikšen mir, pax atque otium C., valde me ad otium pacemque converto Ci., deducere rem ad otium C. mirno (= brez boja) poravnati, in otio vivere Ci., studia … honesta per otium (v mirnem času, v miru) concelebrata Corn., ab hoste ali ab seditionibus urbanis otium fuit L. imeli so mir pred sovražniki (pred prevrati).

otopél abruti, émoussé, hébété; apathique; indolent, nonchalant, inerte

biti otopel être dans le marasme, être accablé (ali apathique)
biti otopel zaradi migrene être abruti par une migraine
postati otopel émousser
čisto otopel postaja v tem okolju il s'abêtit dans ce milieu
živahnost njegovega duha je otopla la vivacité de son esprit s'est émoussée
od alkohola otopel pijanec ivrogne hébété (ali abruti) par l'alcool

otre m meh:
otre di vino vinski meh
essere un otre di vino biti pogosto pijan
otre di vento pren. bahač
pieno come un otre poln kot sod

otro drug, še eden; zopeten, ponoven; drugačen, različen

otra cosa nekaj drugega
(el) otro día oni dan, zadnjič, nedavno
al otro día naslednji (drugi) dan
otro tal isto
otro tanto isto, prav tako; še enkrat toliko
otra vez še enkrat, znova, zopet
otro yo moj drugi jaz
ningún otro noben drug
al otro lado na drugi strani, na prejšnji strani
de un lado a otro sem in tja
uno después de otro eden za drugim
de tal manera o de tal otra takó ali takó
en otra parte kje drugje, drugod
ni uno ni otro ne eno ne drugo
a otra parte drugam
por otra parte z druge strani, nasprotno
ser muy otro čisto drugačen biti
¡otra! bis! še enkrat!
¡ésa es otra! oho! no, no!; ta je (pa) dobra!
¡a otro con ésa! to pripoveduj(te) komu drugemu!
¡hasta otra! na svidenje!
otro que tal še eden; (ironično) iste baže
no digo u/c por otra govorim resnico
¡es otro Colón! to je drugi (pravi) Kolumb!
entre otros med drugimi
comer con otros skupaj (z drugimi) jesti

otróčji childish; childlike; infantile

biti otróčji (figurativno senilen) to dote
ne bodi otróčji! be your age!
otróčja igra v primeri z child's play compared with
to je otróčje lahko it's as easy as pie, (ZDA as easy as falling off a log)

otróčji (-a -e) adj. bambinesco, puerile, fanciullesco; infantile, dell'infanzia:
biti otročji essere un bambino, comportarsi fanciullescamente, fare il bambino, comportarsi da bambino, in modo infantile

otrók child, pl children; (majhen) baby, babe, tot; (nedoleten) infant; (zaničljivo) brat

zakonski otrók legitimate child
nezakonski otrók illegitimate child, child born out of wedlock, bastard, natural child
otrók ljubezni love child
mrtvorojen otrók stillborn child
čudežen otrok infant prodigy
otrók brezdomec waif
brez otrok childless
ugrabitev otróka kidnapping
umor otróka, morilec, -lka otróka infanticide
varovalec, -lka baby-sitter
on je pravi otrók he is quite a child
ona pričakuje otróka she is with child (ali in the family way), she is an expectant mother
roditi otróka to give birth to a child
biti (krstni) boter otróku to stand sponsor to a child
varovati otróka (oziroma otroke) v odsotnosti staršev to baby-sit
ne biti več otrók to be no longer a child
on ni več otrók he is no longer a child
kot otrók se veseliti to be as pleased as Punch
dobiti (roditi) otróka to be delivered of a child
nobenega otróka ne več dobiti (roditi) to be past childbearing (ali childbearing age)
opekel otrók se boji ognja a burnt child dreads the fire

otròk (-ôka) m

1. bambino, bambina:
pestovati, previjati otroka cullare il bambino, cambiare le fasce, il pannolino al bambino
posvojiti otroka adottare un bambino
lažniv, razvajen otrok un bambino bugiardo, viziato
duševno nerazvit otrok bambino ritardato mentale
delavski, kmečki, mestni otrok bambino di famiglia operaia, contadina, cittadina
predšolski, šoloobvezni otroci bambini in età prescolare, scolare

2. figlio: otroci figliolanza, prole; pren. nidiata; knjiž., šalj. progenie;
dobiti, roditi otroka avere, partorire un figlio
nezaželen otrok figlio indesiderato
nezakonski otrok figlio illeggittimo, figlio naturale
edini otrok figlio unico
otroci iz prvega zakona figli di primo letto
nedonošen otrok figlio nato prematuro, (nato) prematuro, neonato prematuro, bambino nato prematuro
inkubator za nedonošene otroke incubatrice (per nati prematuri)
izgubiti otroka abortire
odpraviti otroka abortire

3. pren. figlio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
otrok je moker il bambino è bagnato, ha fatto la pipì
saj nisi otrok non sei mica un bambino
ne bodi tak otrok non fare lo stupido
dati, darovati življenje otroku partorire, dare alla luce un figlio
čakati otroka (biti noseča) aspettare un bambino
pog. delati otroke fare figli
imeti otroka pri prsih allattare il bambino
odstaviti otroka svezzare il bambino
pričakovati otroka aspettare un bambino
biti velik otrok essere un ingenuo
pren. biti otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
ubogi otrok! povera creatura!
večni otrok eterno fanciullo
čudežni otrok fanciullo, prodigio
bibl. pomor nedolžnih otrok strage degli innocenti
otrok navade consuetudinario
PREGOVORI:
veliko babic — kilav otrok troppi cuochi guastano la cucina
majhni otroci — majhne skrbi, veliki otroci — velike skrbi figli piccoli piccoli fastidi, figli grandi grandi fastidi
kakršni starši, takšni otroci quale il padre, tale il figlio, il frutto non cade lontano dall'albero

ottanta

A) agg. osemdeset:
anni ottanta osemdeseta leta

B) m invar. osemdeseto leto, osemdeseta leta:
gli ottanta osemdeset let (v človekovem življenju)
essere sugli ottanta biti okrog osemdesetih

out² [áut] prislov

1.
ven, iz (tudi v zvezi z glagoli: to go out iti ven, to die out izumreti)

2.
zunaj, zdoma (he is out zunaj je, ni ga doma)

3.
ne na delu (a day out prost dan)

4. vojska
na (bojnem) polju
navtika na morju

5.
ne v zaporu (out on bail na svobodi proti kavciji)

6.
priobčen (knjiga the book came out in June)
predstavljen javnosti (dekle)

7.
odkrit (the secret is out tajna je prišla na dan)

8. šport
zunaj, ven, ne v igri, izven igrišča; (boks) knockoutiran

9. politika
ne v vladi (the democrats are out)

10.
ne v vaji (my fingers are out)

11.
porabljen, ne na zalogi (the potatoes are out)

12.
do kraja, čisto (to hear s.o. out koga do kraja poslušati, tired out čisto izčrpan)

13.
izpahnjen (roka), ki preplavlja (reka)

14.
napačen, zmoten (his calculations are out njegovi računi so napačni)

15.
dan v najem (zemlja), izposojen (knjiga)

16.
jasno, glasno (to laugh out glasno se zasmejati, speak out! govori glasneje!, povej že jasno in glasno!)

17. aeronavtika
končan (pogovor)

18.
razno

out and out popolnoma, docela
out and about (zopet) na nogah, pokonci
out and away daleč (najboljši itd.)
to be out miniti, ne biti v modi, biti na izgubi, biti zunaj, ne biti doma, ne priti v poštev, iziti (knjiga), ne goreti, biti ugašen
that is out! ne pride v poštev!
to be out in a thing motiti se
to be out for s.th. iskati kaj, zavzeti se za kaj
to be down and out na nič priti
to be out with s.o. ne biti več prijatelj, biti hud na koga
to have it out with s.o. razčistiti stvar s kom
we had an evening out zvečer smo šli ven
out at heels reven
out at elbows revno oblečen
out on a limb izpostavljen
way out izbod
the workers are out delavci stavkajo
out with him! ven ga vrzi!
ekonomija to insure out and home zavarovati za pot tja in nazaj

out³ [áut] predlog
iz, ven, izven, zaradi

from out iz, izven
out of doubt nedvomno
to be out of one's depth ne znati dovolj; prevzeti se
to be out of a thing ne imeti več česa, zmanjkati
to bo out of it ne imeti pojma, ne biti vključen
out of breath zadihan
out of fashion (ali date) zastarel
out of doors zunaj
out of keeping with neharmoničen, neprimeren
out of order pokvarjen
out of patience pri kraju s potrpljenjem
out of place ne na pravem mestu, neumesten
out of the ordinary nič posebnega
out of pocket na izgubi
out of print razprodan (knjiga)
out of the question nemogoče, ne pride v poštev
out of shape izmaličen, v slabi kondiciji
out of sorts razdražljiv, siten
out of step ne v koraku s kom ali čim
times out of number neštetokrat
two out of three dva od treh
out of the way odročen, nenavaden
out of wedlock nezakonski, ne v zakonu (otrok)
out of the woods izven nevarnosti
out of work brezposeln
out of one's own head sam od sebe, na svojo pobudo
ekonomija out of stock razprodan, ne več na zalogi
ekonomija to take out of bond vzeti blago iz carinskega skladišča

out tujka angl.

A) avv., agg. invar.
essere out biti zastarel, iz mode; pren. izpasti

B) m invar. šport avt, out

out-herod [authérəd] prehodni glagol
prekašati v nezmernosti

to out-herod Herod biti hujši od Heroda

outiller [utije] verbe transitif oskrbeti z orodjem, opremiti

mal outillé slabo opremljen
être bien outillé (figuré) biti z vsem opremljen
s'outiller oskrbeti si orodje

outnumber [autnʌ́mbə] prehodni glagol
prekašati v številu

to be outnumbered biti v manjšini

outrage [utraž] masculin težka (raz)žalitev, osramotitev, zasramovanje, psovanje; prekršitev, pregrešek

venger, laver un outrage maščevati, oprati žalitev
outrages pluriel du temps zob časa, starostne nadloge
les derniers outrages posilstvo
outrage aux bonnes mœurs prestopek zoper spodobnost
être condamné pour outrage à la pudeur biti obsojen zaradi javnega pohujševanja
faire outrage à quelqu'un hudo koga (raz)žaliti

ouvert, e [uvɛr, t] adjectif odprt, prost, dostopen; odkritosrčen

tout grand ouvert na stežaj odprt
à bras ouverts (figuré) z odprtimi rokami
à bureau, guichet ouvert (commerce) proti predložitvi
à circuit ouvert (él) brez toka
à cœur ouvert odkrito(srčno)
à livre ouvert (musique) brez priprave (igrati)
compétition féminin très ouverte (sport) tekma z negotovim izidom
tenir table ouverte biti gostoljuben
appétit masculin ouvert dober tek, apetit
crédit masculin ouvert odprt kredit
esprit masculin ouvert bistra glava
lettre féminin ouverte odprto pismo (v časopisu)
port masculin ouvert svobodno pristanišče
ville féminin ouverte (militaire) odprto mesto
ouvert toute l'année odprto vse leto
avoir l'œil ouvert, l'oreille ouverte imeti odprte oči, odprta ušesa

ovaduh moški spol (-a …) der Denunziant; der Spitzel
policijski ovaduh der Polizeispitzel
biti za ovaduha Spitzeldienste leisten

ôvca (-e) f

1. zool. pecora (Ovis aries); ovce ovini (sing. -o) (Ovinae):
ovca bleja, beketa la pecora bela
čreda, trop ovac gregge, branco di pecore
pasti, striči ovce pascolare, tosare le pecore
krotek kot ovca docile come un agnello
zool. divja ovca muflone (Ovis musimon)
garjava ovca pecora rognosa
karakul ovca karakul
merino ovca pecora merino
vet. metljava ovca pecora infetta da distomatosi

2. pren. pecora; pavido:
vse življenje je bil ubogljiva ovca ha fatto sempre la pecora (docile)
razbežati se kot ovce scappare come le pecore
biti kakor ovce brez pastirja essere come le pecore prive del pastore
pren. črna, garjava ovca pecora nera
pejor. ovce pecorame

over² [óuvə] prislov

1.
preko, pre- (z glagoli: to paint s.th. over preslikati kaj, he jumped over preskočil je)

2. figurativno
na drugo stran, k drugi stranki (they went over to the enemy prešli so k sovražniku)

3.
sem, semkaj (come over! pridi sem!)

4.
tam (preko), na drugi strani (over there tamle, ameriško pogovorno v Evropi)

5.
(prav) nad (the bird is directly over us ptič je prav nad nami)

6.
znova (ten times over desetkrat zapovrstjo)

7.
pretirano, čezmerno (over polite pretirano vljuden)

8.
mimo, gotovo, končano (the lesson is over šolska ura je končana)

9.

Razno:

over again še enkrat, znova
over and over again vedno znova
over against nasprotno (temu)
over and above vrhu tega, skrajno, preveč
all over povsod, popolnoma, končan
to be all over with biti na koncu s čim
it is all over with him z njim je konec
that is him all over to je čisto njemu podobno
sleng to be all over s.o. (s.th.) biti vzhičen nad kom (čim)
pogovorno to get s.th. over with končati kaj
the world over po vsem svetu
not over well precej slabo
that can stand over to lahko počaka
see over poglej naslednjo stran
ekonomija carried over prenos