Franja

ὑψό-σε adv. v višavo, kvišku.

àko konj.

1. (v pogojnih odvisnikih) se:
ako imaš čas, pridi se hai tempo, vieni

2. (v časovnih odvisnikih) se, quando, ogni volta che:
ako je otrok zbolel, je bedela pri njem se il bambino stava male, vegliava al suo capezzale

3. (v dopustnih odvisnikih) anche se

àli² konj.

1. (v ločnem priredju) o:
jaz ali ti o tu o io

2. (v protivnem priredju, pa, a, toda) ma:
ima denar ima, ali kaj ko pa ne ve, kam z njim i soldi ce li ha, ma non sa che farsene

3. (v vprašalnih odvisnikih) se:
sprašujem te, ali boš šel ti sto chiedendo se vieni (o no)

4. (za izražanje odločitve za eno od dveh možnosti) aut aut:
moraš odločiti ali ali devi deciderti aut aut

bàš adv.

1. (prav, ravno) proprio, appunto:
v dežju ni baš prijetno na pot con la pioggia non è proprio piacevole mettersi in viaggio

2. (pač) ○, se, quando:
delal je, kakor se mu je baš ljubilo lavorava come e quando gli garbava

3. (ravnokar) or ora:
baš je šel mimo è passato or ora

če

A) konj.

1. (v pogojnih odvisnikih) se, qualora; casomai:
če si lačen, ti bom dal kruha se hai fame, ti darò del pane
če bi molčal, bi te imeli za pametnega se avessi taciuto, saresti passato per saggio
(za izražanje skromnega mnenja) se:
če se ne motim, bo kmalu svatba se non sbaglio, fra poco si sposano
(za izražanje ugibanja):
kje je denarnica? če ni v suknjiču? dov'è il portafogli? sarà nella giacca!
komaj če sta spregovorila deset besed si saranno dette sì e no dieci parole
(za izražanje želje, omiljenega ukaza):
kaj če bi raje prišli jutri? e se veniste domani?
kaj če bi stopili v hišo? e se entrassimo in casa?
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) se:
stvar je nepotrebna, če ne nevarna non è necessario, se non forse pericoloso
(v eliptičnih izrazih) se:
prekliči, če ne... ritratta, se no...

2. (v časovnih odvisnikih) se, quando:
vsakomur dobro de, če ga hvalijo a tutti fa piacere se (quando) si viene lodati

3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
če se na glavo postaviš, ti ne dam non ti do neanche se ti fai in quattro

4. (v vzročnih odvisnikih) se:
jej, če ti rečem mangia, se te lo dico

5. (v primerjalnih odvisnikih) ○:
če je bolj jezen, bolj pije più è arrabbiato e più beve
prej če začnemo, prej bo opravljeno prima cominciamo e prima sarà fatto

6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) se:
vprašal sem ga, če je res gli ho chiesto se era vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če le sempre che, soltanto che
če seveda beninteso che
če sploh seppure

B) subst. se:
nehaj že s svojim večnim če! e smettila coi tuoi eterni se!

da konj.

1. (v pripovednih odvisnikih) che:
škoda, da zapraviš toliko časa peccato che tu perda tanto tempo
ni dvoma, da imaš prav è indubbio che tu hai ragione
bojim se, da je prepozno temo che sia troppo tardi

2. (v vzročnih odvisnikih za glagoli čustvovanja) che:
kesa se, da je tako ravnal si pente di essersi comportato così
veseli me, da si prišel ho piacere che tu sia venuto

3. (v namernih odvisnikih) da, zato da perché:
povedal sem ti zato, da bi se znal ravnati te l'ho detto perché tu sappia regolarti

4. (v načinovnih odvisnikih z nikalnico) senza:
planil je v sobo, ne da bi potrkal è piombato nella stanza senza bussare

5. (v primerjalnih odvisnikih s kakor, kot, ko) come se, come:
smeje se, kot da se ni nič zgodilo ride come se non fosse successo niente

6. (v posledičnih odvisnikih s tako, toliko) tanto... che, tanto... da:
tako ga je udaril, da ga je položil na tla lo colpì tanto forte da stenderlo a terra

7. (v pogojnih odvisnikih) če bi se:
vse bi bilo drugače, da nisem bil tako lahkomiseln se non fossi stato così sconsiderato, tutto sarebbe diverso

8. (v časovnih odvisnikih) che:
počakal sem, da se je odteščal aspettai che si rifocillasse

9. (eliptično za izražanje)
a) ukaza, želje: ○:
da bi te strela! ti venisse un accidente!
b) ugibanja: ○:
pa ne, da si bolan non sarai mica malato?!
c) začudenja: ○:
da te ni sram vergognati!
č) poudarjanja, pojasnjevanja: ○:
da smo si na jasnem: tega ne trpim več mettiamolo bene in chiaro: questo non lo tollero più
d) stopnjevanja z dodatno trditvijo: per:
in živela sta zadovoljno, da ne rečem srečno e vissero contenti, per non dire felici

10. (za omejevanje povedanega z le, samo) solo che, soltanto che:
delal je zagnano, le da tega ni videl nihče lavorava indefessamente, solo che nessuno sembrava accorgersene

exārdēscō -ere -ārsī ārsūrus

I. popolnoma vžgati se, vneti se, vzplamteti: Plin., Suet., Vulg., nulla materies tam facilis ad exardescendum est Ci. se ne vname tako lahko; pt. pf. exārsus 3 zgorel, sežgan: Cod. I.; pren.: pro patria solus exarsi Ci. = „je strela mene edinega zadela“; occ.
a) razgreti se: Lucan., Mart., Amm., aetherioque … exarsit sidere limus O.
b) zablešč(ev)ati: exardescens fulgor (carbunculi) Plin.

— II. pren.

1. (o stvareh)
a) vneti se, razvne(ma)ti se, vzplameneti, nastati, začeti se: bellum subito exarsit Ci., exarsit intestinum bellum N., novum atque atrox proelium … repente exarsit L., seditio exarserat T., prima inter patres plebemque certamina exarsere T., admirabilis quaedam exardescit benivolentiae magnitudo Ci., ex quo exardescit sive amor, sive amicitia Ci., ira exardescit, libido concitatur Ci., talibus exarsit dictis violentia Turni, Alcidae (dat.) … exarserat atro felle dolor, ignes exarsere animo V. Z določilom proti komu, v koga, kaj, do česa: exarserat in eum iracundia exercitus, (studia militum) prope in proelium exarsere T., brevis altercatio inde ex iracundia muliebri in contentionem exarsit L., etiam ad innocentium periculum tempus illud exarserat Ci.
b) (o ceni) rasti, poskočiti: vasorum pretia in immensum exarsisse … conquestus Suet.

2. (o osebah) razvneti se, koga kaj obide, popade, prevzame, koga se kaj poloti: homo … exarsit iracundiā Ci., tota Italia libertatis desiderio exarsit Ci. po vsej Italiji se je pojavilo hrepenenje po svobodi, multo gravius hoc dolore exarsit C. to ga je tembolj razsrdilo (speklo), adeo animis exardescere L., exardescere libidinibus, criminibus T.; dati se zavesti ali zanesti v kaj: exardescere ad spem libertatis Ci., in seditionem L., Alecto dictis exarsit in iras L. se je razjarila; occ.
a) ujeziti se, razjeziti se, razsrditi se nad čim: graviter exardescere Ci., cuius (Socratis) responso sic iudices exarserunt, ut … Ci., Carneades contra Stoicos exarserat Ci., haud secus exarsit quam circo taurus O.
b) v ljubezni vzplamteti, vneti se za koga: exarsit conspecta virgine Tereus O., (Messalina) in C. Silium … ita exarserat, ut … T.

herself [hə:sélf] zaimek
ona sama; se

(all) by herself čisto sama, brez pomoči
she is not quite herself ni čisto zdrava, ni čisto pri sebi
she has come to herself; ali she is herself again prišla je k sebi, počuti se kot navadno

himself [himsélf] zaimek
on sam; sebe, se

(all) by himself čisto sam, brez pomoči
he is beside himself je čisto iz sebe
he is not quite himself ni čisto pri sebi
he came to himself; ali he is quite himself again prišel je k sebi

immerse [imə́:s]

1. prehodni glagol
potopiti, pogrezniti

2. neprehodni glagol (in)
zaplesti, se (v dolgove); zatopiti se (v misli), poglobiti se; krstiti s potopitvijo v vodo

incarognire v. intr. (pres. incarognisco)

1. pren. postajati pokvarjen; izpriditi se; pobarabiti, se; poleniti se

2. pren. postati kroničen:
con gli anni la malattia può incarognire s časom bolezen lahko postane kronična

incazzarsi v. rifl. (pres. mi incazzo) vulg. ujeziti, se; ponoreti

indīgnor -ārī -ātus sum (indīgnus) imeti (šteti, smatrati) kaj za nedostojno ali nevredno = zaradi česa se (nad čim) (raz)srditi, (raz)gneviti, (raz)jeziti, vznevoljiti, ne(je)voljen biti, hudovati. Sklada se z obj.: Stat., Val. Fl., id factum multi indignabantur N., i. vicem suam L., casum indignabar amici V.; od tod tudi pass. indīgnandus 3 nad komer (čimer) se človek mora vzne(je)voljiti, ne(je)volje vreden, ki zasluži ne(je)voljo, nad katerim se je treba jeziti: Val. Fl., vestis lecto non indignanda O. nad katero se postelji ni treba jeziti; pren.: pontem indignatus Araxes V. noče nositi, ne trpi; z dopolnilom: nimium ait me indignari de tabulis Ci., i. de iugulatione Auct. b. Hisp.; nam. dē s samim abl.: Val. Fl. ali z dat.: Dig.; s kavzalnim stavkom: V., indignantes milites, quod … L.; v časovni obl.: indignor, quandoque … dormitat Homerus H.; v pogojni obl.: Sulpicius in Ci. ep., rex indignatus, si una gens posset efficere Cu.; ret. z inf.: H., Q., Iuv., Lucan., Stat., non indignabere vinci O. ali z ACI: Suet., indignabimini aerarium expilari S., indignari coepit regem evocari C.

2. kot poznolat. medic. t. t. bolezensko razdražiti se, vneti se: Cael. — Od tod adj. pt. pr. indīgnāns -antis ne(je)voljen, vznejevoljen, ogorčen, razsrjen, hud, gneven, nestrpen: Stat., Val. Fl., verba indignantia linguae defuerunt O., ursos … indignantes ferre domum solebat O., venti freta indignantia miscent O., venti indignantes V., i. pectus O.; poklas. z dopolnilom v gen.: (mullorum) genus indignantissimum servitutis Col.; od tod adv. indīgnanter ne(je)voljno: Amm.

inter-pōno -ere -posuī -positum (decomp.)

1. vmes postaviti (postavljati): equitatui interponit praesidia Hirt., Numidas inter eos Auct. b. Afr., elephantos L.

2. occ.
a) vmes vtakniti (vtikati), vriniti (vrivati), vstaviti (vstavljati), vplesti (vpletati), podtakniti (podtikati), podtikajoč ali podtikovaje (po)pačiti: hoc loco libet interponere (z odvisnim vprašalnim stavkom) N., eos induxi loquentes, ne „inquam“ et „inquit“ saepius interponeretur Ci., nullum verbum Ci., iis (sonis), quos interposuerunt, inserunt alios Q., subinde interponenti precibus „Quid respondebo patri meo?“ Q., menses intercalarios L., interponi falsae tabulae solent Ci., tuas rationes communibus interponis Ci.
b) (čas) vmes postaviti (postavljati), (do)pustiti ((do)puščati), da vmes (medtem) preteče (mine, nastopi): ne minimam quidem moram interposuisti Ci. prav nič nisi zavlačeval (odlašal, zatezal), spatium ad recreandos animos C., nullam moram insequendi Antonium Ci. vsak trenutek izrabiti (izkoristiti), nullam moram, quin … Ci.; zlasti pogosto pass.: nox interposita Ci., L. vmes je nastopila, vmes je minila, binis ludis interpositis respondes Ci. po preteku … = prope XL diebus interpositis Ci., spatio interposito consenescit invidia Ci. ko je preteklo nekaj časa, tridui morā interpositā C. potem ko se je tri dni obotavljal, non longa cunctatio interponitur T., offensione … interpositā Ci. če se je vmes pripetila … , če je vmes prišlo do … singulis interpositis horis Cels. vselej po preteku nekoliko ur, interposito die Cels., diebus aliquot interpositis Varr.

3. metaf.
a) (osebe kot posredovalce) vriniti (vrivati), privze(ma)ti, poz(i)vati, (po)klicati: interposuistis accusatorem Ci., testis Ci., iudices Ci.; tako tudi: aliquem convivio, epulis familiaribus i. Suet. povabiti; nav. refl. vmes stopiti (stopati), vmeša(va)ti se, vtakniti (vtikati) se, vsiliti (vsiljevati) se, posredovati, posrednik biti: ille se interposuit N., se mediis scriptis Caesaris interponere Hirt. kot nadaljevalec se vsiliti, leges sinunt; tamen te interponis! Ci. nasprotuješ, quid me interponerem (upirati se) audaciae tuae? Ci., se iurgio Cu. miriti, se in pacificationem Ci., se bello L., ni se tribuni plebis C. et L. Arrii interposuissent L., me nihil interpono Ci.; s finalnim stavkom: tr. pl. se interponit, quominus (= ne) reus fias Ci.
b) posredujoč kaj založiti (zalagati), posredujoč ali ovirajoč narediti, da se kaj dogodi (nastopi), uveljaviti (uveljavljati) kaj, veljavo zadobi(va)ti čemu, vmes stopiti (stopati), ovirajoč se s čim ustavljati, upreti (upirati), izdati (kak odlok, kako uredbo), izreči (izrekati sodbo, mnenje), določiti (določevati kazen): suam se interposuisse auctoritatem Ci., haec ratio accusandi fuit honestissima operam, studium, laborem interponere Ci., potuit certius interponere iudicium Ci., ut duriora edicta interponeret Ci., suum consilium meo Ci., nisi ea cupiditas interponeretur Ci., poenas, decretum, multas querelas de re publicā Ci., exceptionem actioni Icti., intercessionem suam Val. Max.; occ. α) (kot vzrok) navesti (navajati), izgovarjati se s čim, pod pretvezo navesti (navajati): causam interponens N. ali causā interpositā N., C. izgovarjaje se … , z izgovorom, češ da … , eam provinciam Lentulus religione interpositā deposuit Ci., postulata haec ab eo interposita esse, quo minus quod opus esset ad bellum a nobis pararetur Ci. ni postavljal zahtev z drugim namenom, kot da bi nas oviral pri pripravah, potrebnih za vojno, gladiatores interpositi sunt Ci. so rabili (so služili) tožbi za pretvezo. β) zastaviti (zastavljati), v zastavo da(ja)ti, založiti (zalagati): in eam rem fidem suam Ci. ali privatim fidem suam S. besedo dati, in re tam vetere nova restipulatio interponitur Ci., ius iurandum L., sponsio interponitur L., privatim fidem suam S.

in-vādō -ere -vāsī -vāsum

I.

1. siloma (nasilno) vstopiti, vniti (vhajati), iti (priti) kam, vdreti (vdirati), prodreti (prodirati): cum illa manus Clodiana invadit Ci., cum in eas urbes cum exercitu invasisses Ci., quocumque ignis invasit Ci., quo Atheniensium classis sola invasit Ci., in oppidum Pl., collum invasit Ci. ga je strastno objel; trans.: stopiti (stopati), iti v ali na kaj, nastopiti (nastopati): tuque invade viam V., invadunt urbem V., paras invadere portūs V., pontibus amnem Sil., lutum pedibus Ap., alicuius pectus amplexibus Petr. objeti, aliquem invadere et osculari Petr. objeti in poljubiti, aliquem basiolis i. Petr. poljubiti, nati colla lacertis i. Sil. sina objeti.

2. metaf. drzno (po)lotiti (lotevati) se česa, kaj podvze(ma)ti, zače(nja)ti, drzno dvigniti (dvigovati) se nad koga, kaj: invadunt Martem (= pugnam) clipeis V., aliquid magnum i. V., pugnam Gell., pugnam sagittis Cu., certamina Sil., bella Sil., proelia Mart. —

II.

1. occ. (sovražno) se koga (česa) lotiti, planiti na koga, prodreti, iti nad koga, vdreti kam: in Galliam invasit Antonius Ci., in rupem invadere Cu. vdreti (vdirati) po skali, ut in Caecinam cum ferro invaderet Ci., in hostem Ci., Iubae in barbam Suet. zgrabiti za brado; od tod pren. roparsko lotiti (lotevati) se česa, hoteti polastiti se česa, hoteti ugrabiti, lastiti si: in huius praedia, in alienam pecuniam, in illa bona, in huius fortunas, in vectigalia, in nomen Marii i. Ci. hoteti se polastiti, ugrabiti, in arcem causae illius i. Ci. lotiti se najmočnejše strani te stranke; trans. (nenadoma) popasti, napasti (napadati), prije(ma)ti, zgrabiti koga: Xerxes Europam invasit N., invadunt Samnites castra L., Epirum Cu., agmen C., canes aliquem invadunt Col., resistentes in lecto cubantem N., copias Pompei Suet., leones invadunt greges O., ovilia leo faucibus i. Sil., Cononem seditio militum i. Iust., hostes invadi posse S., invasus locus Cod. Th., invasu subito terga Amm.; occ.: biduo tria milia stadiorum invadit T. v dveh dneh se pomakne v napadu na 3000 stadijev dolgi poti naprej, prepotuje v dveh dneh 3000 stadijev dolgo pot; pren.: roparsko se polastiti, siloma si prisvojiti, polakom(n)iti se česa: fasces et ius praetoris T., argentum Ci., pallium Petr., cibum avidius Aur., bona defunctae Suet., tyrannidem, rem publicam Iust., consulatum Suet., Aur., munera, nostros fasces, clavum regendae patriae Sil., summam rem Amm., potentiam, regnum, imperium Aur.

2. metaf.
a) (z besedami) koga trdo prije(ma)ti, razjeziti (zahuditi) se, zahruti nad kom, zadreti (zadirati) se na koga, hudovati se na koga: continuo invadit … V., consules invadit T. postavi (pokliče) na odgovor, vzame v strah, aliquem minaciter i. T.
b) (o afektih, strasteh, boleznih) pritisniti (pritiskati), prikrasti se, zajeti (zajemati), navdati (navdajati), uperiti (se), vplesti se, zavladati, (po)lotiti se, (po)lotevati se; abs.: tantus repente terror invasit C., invadit avaritia, lubido S., dulcedo L., dolor Ter.; z dat.: furor invadit improbis Ci., misero invadunt flemina Pl., his mortis metus Lucr., cupiditas plerisque Varr. ap. Non., quibus invasit timor Gell.; na vprašanje kam? z in: invasit vis morbi in corpus meum L., pestis in vitam Ci., avaritia in animos S., dolor in oculos invasit Lucr., vis avaritiae in animos eorum invasit L., malum in rem publicam Ci., terror nominis Alexandri in orbem terrarum Iust.; trans. napasti (napadati), obiti (obhajati), prevze(ma)ti, sprelet(av)ati, zgrabiti, (po)lotiti (lotevati) se koga: pestilentia populum invasit L., scabies corpora invasit Cu., morbus aliquem invadit Pl., eos atrox belli fama invasit L., med njimi se je razširil, metus reliquos S., tantus omnes terror L., exercitum pavor Cu., cupido homines Plin. iun., tanta libido plerosque S., aliquem rabies L., tanta rabies animos Iust., aliquem senectus Col., aliquem sollicitudo Iust.

Opomba: Sinkop. inf. pf. invasse: Luc. fr. — Vulg. soobl. in-vādō -āre: Iul. Val.

it¹ [it]

1. osebni zaimek
ono, to (v slovenščini se navadno ne prevaja)

it writes well (svinčnik itd.) dobro piše
it is John John je
it is soldiers (to) so vojaki
Oh, it was you ah, ti si bil

2.
subjekt brezosebnih glagolov in konstrukcij

it rains dežuje
it is cold mrzlo je
it seems videti je
it says in the letter v pismu piše
what time is it? koliko je ura?
how is it with your promise? kako pa kaj s tvojo obljubo?
it is 6 miles to je šest milj do

3.
poudarjena oblika

it is to him that you should turn nanj bi se moral obrniti

4.
za predlogi

at it pri tem
by it s tem
for it za to
in it v tem
of it od tega, iz tega
to it k temu, na tem

5.
nedoločni objekt

confound it! da bi ga vrag pocitral
to fight it boriti se
to go it spustiti se v kaj, lotiti se česa
to foot it iti peš, plesati
to cab it peljati se s taksijem
to lord it igrati gospoda
to run for it teči po kaj, teči na varno, teči na vlak itd.
to keep at it naprej kaj delati
we have had a fine time of it odlično smo se zabavali
I take it that domnevam, da
there is nothing for it but to obey moramo pač ubogati
little was left of it od tega je malo ostalo

6. povratni
sebe, se, sebi, si, s seboj (za predlogi)

the war brought with it vojna je prinesla s seboj

itself [itsélf] zaimek
(ono) samo
povratni
se, sebi

by itself samo od sebe, avtomatično
in itself samo po sebi
of itself samo, brez vmešavanja

kàkor

A) adv. (izraža poljubnost načina) comunque:
beseda je žaljiva, obrni jo kakor si že bodi la parola è offensiva comunque la giri

B) konj.

I.

1. (izraža primerjave glede enakosti) come:
toplo je kakor poleti fa caldo come d'estate

2. (s primernikom izraža neenakost, različnost) come, di:
sin je večji kakor oče il figlio è più alto del padre
ni tako priden kakor sestra non è così diligente come la sorella

3. (izraža podobnost) come:
ukazuje kakor diktator comanda come un dittatore

4. (izraža dozdevno podobnost) come:
srečala sta se kakor po naključju si incontrarono come per caso

5. drug, drugega kakor (izraža omejenost na navedeno) che, se non:
ne kaže drugega kakor molčati non bisogna far altro che tacere
kdo drug je kriv nesreče kakor ti di chi altri è la colpa della disgrazia se non tua

6. tako ... kakor (za vezanje sorodnih pojavov) (tanto)... quanto; (così)... come; (sia)... che:
film je bil ugodno sprejet tako pri občinstvu kakor pri kritiki il film ha avuto buona accoglienza tanto di critica che di pubblico

II. (v odvisnih stavkih)

1. (v primerjalnih odvisnikih) (così)... come; (tanto)... quanto; (di) come; (di) quanto; come se; che; come:
on dela tako, kakor delajo drugi fa (così) come fanno gli altri
plačal je več, kakor so zahtevali pagò più di quanto gli avessero chiesto
maha z rokami, kakor bi orehe klatil agita le braccia come se abbacchiasse le noci
dela se, kakor da me ne pozna fa finta di non conoscermi
ne kaže drugega, kakor da potrpimo non ci resta altro che pazientare
(za izražanje primerjave sploh) come:
kakor poročajo časopisi, je prišlo do nemirov come riferiscono i giornali, sono scoppiati disordini
(za izražanje odnosa osebka do povedanega) come:
ostani ali pojdi, kakor hočeš resta o va', come vuoi

2. pren. kakor hitro (v časovnih odvisnikih) (non) appena:
kakor hitro se vrnem, se ti javim non appena torno, mi faccio vivo

3. (v pogojnih odvisnikih) se:
kakor mi ne boš pri priči tiho, te spodim iz sobe se non chiudi subito il becco, ti sbatto fuori dalla stanza

4. pren. (v dopustnih odvisnikih) per quanto, quantunque, benché:
kakor ga imam rad, njegovih napak ne morem zamolčati per quanto gli voglia bene, non posso sorvolare sui suoi difetti

5. (eliptično za naštevanje zgledov za prej povedano) come:
ptice, kakor orli, jastrebi, sove, so ujede uccelli come le aquile, i nibbi, i gufi, sono predatori

6. (eliptično z nedoločnim zaimkom ali prislovom za izražanje različnosti stanja) dipende, a seconda:
postrežba po lokalih ni najboljša, kakor kje il servizio nei locali non è dei migliori, a seconda

ko konj. (v odvisnih stavkih)

1. (v časovnih stavkih za izražanje)
a) (sočasnosti) quando:
ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko quando si svegliò il sole era già alto
b) (predhodnosti) (non) appena:
brž ko prideš domov, mi piši non appena sei a casa scrivimi
c) prej ko (zadobnosti) prima che, prima di:
za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil ho saputo la notizia prima di tornare
č) medtem ko (za poudarjanje nasprotja med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka) mentre, invece:
lani je imela industrija precej težav, medtem ko je letos položaj precej boljši l'anno scorso l'industria si trovava in difficoltà, mentre quest'anno la situazione è notevolmente migliorata

2. (v vzročnih odvisnikih) quando, dato che, visto che, dal momento che:
kaj bi tajil, ko pa je res perché insisti nel negare, quando è vero

3. knjiž. (v pogojnih stavkih s pogojnim naklonom; če) se:
ko bi se fant malo učil, bi bil zdelal se il ragazzo avesse studiato un po', avrebbe passato la classe
(za izražanje želje ali omiljenega ukaza) kaj ko bi poslali po zdravnika? e se mandassimo per il medico?

4. knjiž. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) benché, quantunque, sebbene; anche se:
ko bi tudi imel, tebi ne bi dal anche se avessi, a te non darei

5. knjiž. ko da, kot da, kakor da (v primerjalnih odvisnikih) come se:
odskočil je, ko da bi ga kača pičila fece un salto, come se l'avesse morso una serpe

6. (v primerjalnih odvisnikih za izražanje sorazmernosti) più... più, più... meno:
bolj ko vpije, manj ga poslušajo più lui sbraita e meno gli danno ascolto
dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala più leggeva e più il racconto lo avvinceva

kólikor konj.

1. (v primerjalnih odvisnikih) quanto; tanto:
naredim, kolikor morem faccio quanto posso

2. (v dopustnih odvisnikih) per quanto, quantunque:
kolikor se je trudil, ni se mu posrečilo per quanto ce l'avesse messa tutta, non gli riuscì

3. (v pogojnih odvisnikih; če) se, quando, qualora, a meno che:
v kolikor pravočasno ne poravnate računa, vam zaračunamo zamudne obresti qualora non saldaste il conto, ci vedremo costretti ad addebitarvi gli interessi di mora

4. kolikor toliko (izraža nedoločeno mero) parecchi (-e), alcuni (-e), taluni (-e), alquanti (-e):
Napoleon je dal našemu jeziku kolikor toliko pravic Napoleone riconobbe alla nostra lingua taluni diritti
PREGOVORI:
kolikor glav, toliko misli tante teste, tanti cervelli