Franja

Nyctelius 3 (Νυκτέλιος) (po)nočen: Nyctelius pater O. ali samo Nyctelius O. (po)nočni oče, „Ponočnik“, „Ponočnjak“, Bakhov vzdevek zaradi nočnih, njemu na čast obhajanih svečanosti (Bacchanalia), od tod Nyctelius latex Sen. tr. Ponočnjakova tekočina (= vino), Nyctelia sacra (= Bacchanalia) Serv.

nympha -ae, f (gr. νύμφη, gl. nūbō)

1. nevesta, mlada zakonska žena, mladenka, deklica, poseb. kot ljubica koga: grata ferunt nymphae pro salvis dona maritis O., se quoque nimpha tuis ornavit Iardanis armis O., Oebalis nympha (= Helena) O., nuptam Graeci appellant νύμφην Fest.

2. occ. nympha (Nympha), tudi nymphē -ēs, f nimfa, vila. Nimfe, Jupitrove hčere, polboginje, so poosebljene naravne sile, imenovane različno po svojih bivališčih v vrelcih, rekah, jezerih, gozdih, logih, drevesih, dupljah, na gorah in travnikih (prim. Nāïas, Nāïs, Nērēis, Orēas, Dryas, Hamadryas): si di sunt, suntne etiam Nymphae deae? Ci., qui aedem Nympharum incendit Ci., silvestria templa nympharum Lucr., Laurentes Nymphae, genus amnibus unde est V., Pelagi nymphae ali nymphae marinae, nymphae Pactolides, nymphae infernae paludis ali Avernales nymphae, nympha Pēnēis (= Daphne), Maenalis n. (= Carmenta), vocalis nymphe kličoča nimfa = Jeka (Eho), invenies, qui te (sc. Annam Perennam) nymphen Atlantida dicant O., nympharum habitu Suet.; nymphae Libethrides (gl. Lībēthrides) V. muze, ki so jim bili posvečeni navdušujoči vrelci; pesn. meton. morska voda: canaque sulphureis nympha natatur aquis Mart. (po nekaterih izdajah lympha).

3. buba, zlasti čebelina: cetera turba cum formam capere coepit, nymphae vocantur, ut fuci serenes aut cephenes Plin. (11, 48), fetus ipse inaequalis ut barbaris: alius evolat, alius in nympha est, alius in vermiculo, et autumno, non vere, omnia ea Plin. (11, 71).

Nymphaeum² -ī, n (Νυμφαῖον) Nimfêj, Nimfâj

1. rt in pristanišče v Iliriji ob makedonski meji severno od Lisa (Lissus): C., L., Lucan., Plin.

2. trg in vulkanska gora v Iliriji (po drugih Nymphaeus -ī, m): semper ardens Nymphaei crater Plin.

3. mesto v tavrijskem Hersonezu: Plin.

4. mesto v Armeniji: Plin.

o predl.
1. s tož. ob, na, za: udariti nogom o kamen ob kamen; objesiti pušku o zid na steno; tresnuti koga o zemlju ob tla; otimati se o vlast za oblast; svadati se o šta za kaj
2. z mest. o, ob, na: puška visi o zidu na steni; živjeti o svom trošku ob svojem strošku; živjeti o kruhu i vodi ob kruhu in vodi; govoriti o svome bratu o svojem bratu; visiti komu o vratu viseti komu na vratu; o Novoj godini ob novem letu; o glavi mu rade po življenju mu strežejo

ob predlog:

1. kje: an (steni, mizi, hiši an der Wand, am Tisch, am Haus); (vzdolž) entlang (ob potoku den Bach entlang); kam: an (steno, mizo, hišo an die Wand, an den Tisch, an das/ans Haus)

2. kdaj: um (ob petih um fünf Uhr); zu (ob vsaki uri zu jeder Stunde)
ob ponedeljkih/torkih … montags/dienstags …

3. (okoli) ovijati se: um

4. (pri) bei (tej temi bei diesem Thema, njegovem obisku/tej priliki bei seinem Besuch, bei dieser Gelegenheit); (če bo) bei (ob lepem vremenu bei schönem Wetter)

5. (kljub) bei (ob vsej previdnosti bei aller Vorsicht, ob manjši porabi več X bei weniger Verbrauch mehr X)

6.
biti ob kaj (etwas) verloren haben (ob vse sem ich habe alles verloren/mir wurde alles genommen)
priti ob kaj (etwas) verlieren
priti ob življenje ums Leben kommen, umkommen

7. (s pomočjo) an (berglah an Krücken)
sam ob sebi an sich

8. (po) tolči, razbijati: gegen (dež ob okna Regen gegen die Fenster)

9. (poleg) außer, neben

10.
… ob naletu Aufprall- (hitrost die Aufprallgeschwindigkeit)

občin|a¹ [ó] ženski spol (-e …) die Gemeinde, die Kommune, die Ortsgemeinde; (cerkvena Kirchengemeinde, domovinska Heimatgemeinde, mestna Stadtgemeinde, ki vzdržuje šolo Schulgemeinde, pobratena Partnergemeinde, podeželska Landgemeinde, prva Urgemeinde)
… občine/občin Gemeinde-
(skupnost Gemeindegemeinschaft, zveza Gemeindeverband, direktor Gemeindedirektor, statut das Gemeindestatut, die Gemeindeordnung, področje/ozemlje das Gemeindegebiet, središče das Gemeindezentrum, religija vodja der Gemeindeführer)
po občinah gemeindeweise
izven občine gemeindefrei

občut|ek³ moški spol (-ka …)

1. (čut, smisel) das Gefühl, der Sinn, das Empfinden (jezikovni Sprachgefühl, Sprachempfinden, za naravo Natursinn, Naturgefühl, pravni Rechtsgefühl, Rechtsempfinden, za realnost Realitätssinn, za stil Stilgefühl, za vožnjo Fahrgefühl, za pravičnost Gerechtigkeitssinn)
kar po občutku nach Gefühl

2. (nos, instinkt) das Gespür, der Instinkt (zanesljiv ein sicherer Instinkt)

3.
izostreni/fini občutek das Fingerspitzengefühl
|
brez občutka instinktlos, ohne Gefühl, ohne Fingerspitzengefühl

občut|ek⁴ moški spol (-ka …)
občutka za mere das Augenmaß
ne imeti občutka za mere ein schlechtes Augenmaß haben
po občutku meriti, dodati: nach Augenmaß, nach Gefühl
po občutku določiti/odmeriti/oceniti über den Daumen peilen

občútek (-tka) m

1. senso, sensazione; impressione:
občutek bolečine, ugodja sensazione di dolore, di benessere
tipni, vidni občutek sensazione tattile, visiva
občutek mraza impressione di freddo
občutek zoprnosti fastidio

2. senso; fiuto; gusto:
občutek sramu, zmagoslavja senso di vergogna, di orgoglio
občutek krivde senso di colpa
občutek manjvrednosti complesso di inferiorità
ne imeti dobrega občutka provare imbarazzo

3. impressione:
po mojem občutku secondo me

4. senso; capacità:
občutek za mero senso della misura
občutek za orientacijo capacità di orientarsi; senso di orientamento
pren. občutek za lepo occhio

5. adeguatezza; convenienza; sentimento:
ravnati s strojem brez občutka maneggiare il dispositivo in modo inopportuno
deklamirati z občutkom recitare con sentimento

obdavčit|ev ženski spol (-ve …) die Besteuerung (dvojna Doppelbesteuerung, ločena Getrenntbesteuerung, najnižja Mindestbesteuerung, naknadna Nachbesteuerung, na osnovi predvidenih dohodkov Sollbesteuerung, po dohodkih gospodinjstva Haushaltsbesteuerung, pavšalna Pauschalbesteuerung, večkratna Mehrfachbesteuerung)
davek po predmetu obdavčitve die Realsteuer
progresivna obdavčitev die Progressivsteuer, progressive Steuer, die Steuerprogression
odločba o obdavčitvi der Besteuerungsbescheid

obdolževáti (-újem) | obdolžíti (-ím) imperf., perf. incolpare (uno) di, accusare, incriminare (uno) di; addebitare a qcn. qcs:
obdolžili so ga za neuspeh podjetja gli addebitarono l'insuccesso dell'impresa
obdolžiti po krivem, po pravici incolpare a torto, a ragione
obdolžiti koga hudih dejanj incolpare uno di azioni criminose

običáj (osebni) habit, habitude, wont; (splošen) use, usage, custom

po mojem običáju according to my wont
dvorski običáj etiquette
trgovski običáj (uzanca) usance
splošno privzet običáj common practice
star običáj an old (ancient) usage
ukoreninjen običáj inveterate habit
običáji in navade habit and custom, arhaično use and wont
to mu je postal običáj it became a habit with him, this has grown habitual with him, it grew upon him
prekiniti z običájem to break a habit
priti iz običája to fall out of use (ali into disuse)
običáj nastane, vznikne custom springs up (ali arises)
drugi časi, drugi običáji other times, other manners
običájen habitual; customary; usual; wonted; common
nekaj običájnega a common (ali a usual) thing
to ni več običájno that's no longer the way
to pri nas ni običájno this is not the custom here
to je postalo običájno pri nas it has become the usual thing with us

običajno pravo srednji spol pravo das Gewohnheitsrecht, Gemeinrecht
po običajnem pravu gemeinrechtlich

ob-igitō -āre (ob in agītare) vznemirjati: restitant occurrunt obstant obstringillant obigitant (po novejših izdajah obagitant; prim. obagitō) Enn. ap. Non., obigitat antiqui dicebant, pro ante agitat, ut obambulare P. F.

obīrātiō -ōnis, f (obirāscī) jeza, bes, srd: huius nebulonis obiratione (po novejših izdajah oratione) si Brutus moveri potest Ci. ep.

obitus -ūs, m (obīre)

1. zahod, zahajanje, zaton: Lucr., ortus et obitus lunae Ci., signorum ortus et o. Ci., stellarum ortus atque o. Cat.

2. metaf. zahod = pogibel, uničenje, poguba, propast, propad, poraz: obitus occasusque noster Ci. politični propad, izginotje (v pregnanstvo), post Cimbrorum obitum C.; occ. = odhod v večnost, smrt: T., Suet., Val. Fl. idr., post obitum Alexandri Magni Cu., ante obitum nemo dici debet beatus O., o. Tulliae filiae Ci.

3. prihajanje, prihod k čemu, lotevanje česa; pren. opravilo, opravljanje, izvajanje, delo, nastop: fugae Tert.; occ. obisk, obhod, potovanje: Ter., civitatum multarum Ap. po mnogih deželah.

Opomba: Nenavaden gen. obiti: Ap.

objahívati -jàhujēm
1. jahati, jezditi: objahivati Poljanu jahati po poljani; objahivati po varoši
2. ekspr. jahati: počela me sva zla objahivati

objáviti (-im) | objávljati (-am) perf., imperf. rendere noto, notificare; annunciare; trasmettere; divulgare; pubblicare; bandire; adm. ufficializzare:
objaviti po televiziji trasmettere per TV
objaviti stavko proclamare lo sciopero
publ. vest so objavili na prvi strani la notizia fu sbattuta in prima pagina
rel. objaviti imenovanje (škofov, kardinalov) preconizzare
publ. žarg. objaviti uradno verzijo novice velinare

obláčiti habiller, vêtir, mettre (un vêtement, une robe itd. )

oblačiti se s'habiller, se vêtir
oblačiti se po meri s'habiller sur mesure

obláčiti (-im) | obléči (-em)

A) imperf., perf.

1. vestire, vestirsi, indossare, portare; infilare:
obleči plašč infilare il cappotto
obleči sodniško, odvetniško togo (postati sodnik, odvetnik) vestirsi della toga

2. (obložiti) rivestire:
oblačiti stene s tapetami rivestire le pareti di carta da parati

B) obláčiti se (-im se) | obleči se (-em se) imperf., perf. refl. vestirsi, vestire:
oblačiti se po modi vestire alla moda
obleči se v modro, v sivo vestire di blu, di grigio
oblačiti se pri najboljšem krojaču v mestu vestirsi dal miglior sarto della città
oblačiti se neokusno infagottarsi
okusno se oblačiti saper vestire