Franja

politesse [pɔlitɛs] féminin vljudnost, ustrežljivost; olika; vieilli rahločutnost

formule féminin de politesse vljudnostna formula (besedilo)
faire une visite de politesse à quelqu'un napraviti vljudnostni obisk pri kom
brûler la politesse nenadoma oditi brez poslovitve, ne priti na dogovorjeni sestanek

politicien, ne [-sjɛ̃, ɛn] adjectif političarski; masculin, féminin politik, -arica; péjoratif politikant

politique [pɔlitik] adjectif političen; državni, državniški; figuré diplomatski, spreten; masculin politik; kar je politično; féminin politika; dejavnost državnih oblasti (strank, razredov) na raznih področjih; spretnost v upravljanju države in državnih zadev; državni posli, namere

politique agraire, commerciale, économique, fiscale agrarna, trgovinska, gospodarska, davčna politika
politique des gros bataillons politika moči
politique de plein emploi politika polne zaposlenosti
politique d'entente politika sporazumevanja
politique intérieure, extérieure (ali: étrangère) notranja, zunanja politika
politique financière, des finances, budgétaire finančna, budžetna politika
politique de force politika, ki je usmerjena na povečanje ali dosego moči
politique mondiale svetovna politika
politique de la porte ouverte politika odprtih vrat
politique des prix, des salaires politika cen, plač
ne pas changer de politique, conserver la politique voditi vedno isto politiko
mener, poursuivre une politique voditi politiko
parler politique govoriti o politiki
s'occuper, se mêler de politique baviti se s policiko, mešati se v politiko

polītor -ōris, m (polīre) obdelovalec, gojitelj, kultivator, morda tudi plevec: operarium mercenarium politorem diutius eundem ne habeat † die † Ca., si communiter pisunt, qua ex parte politori pars est, eam partem in pistrinum politor Ca., cum … agrum politori damus in commune quaerendis fructibus Ulp. (Dig.).

polízati pòlīžēm polizati; ja ne mislim da poližem ni jedne svoje riječi, ja ostajem kod svojih izjava ne bom prelomil, snedel besede

pollentia -ae, f (pollēns) moč, velmožnost: tuaque ut potior pollentia sit Pl., vindicate, ne impiorum potior sit pollentia quam innocentum Plin.; pooseb. Pollentia -ae, f Poléntija, Poléncija, Moč, boginja moči: ludis Romanis eo anno, quo[s] P. Cornelius Cethegus A. Postumius Albinus faciebant, malus in circo instabilis in signum Pollentiae procidit atque id deiecit L.

pōllice m palec:
non mollare di un pollice pren. ne popustiti niti za pedenj, upirati se z vsemi močmi

pol-liceor -ērī -licitus sum (por + liceor; gl. por)

1. (po)nuditi, ponuditi (ponujati), tudi ponuditi (ponujati) se za kaj, obljubiti (obljubljati), obetati, besedo da(ja)ti (naspr. abnuere, denegare; prim. prōmittere = obljubiti (obljubljati) komu kaj = „storiti, da kdo kaj pričakuje“, „upanje (nado) vzbujati komu“); abs.: Lamp. idr., cum contra fecerint, quam polliciti professique sint Ci., mox ubi pollicita est O., dando et pollicendo perfecit S. z darili in obljubami (obeti), quem plane debes mittere, ut polliceris Plin. iun.; z adv.: ultro polliceri Ci., bene (liberaliter C., benigne L., liberalissime Ci.) polliceri S. lepo (prijazno) obljubiti (obljubljati, obetati), dajati lepe (prijazne) obljube; z acc. rei: Pl., Ter., Iust., Plin. iun., Suet. idr., publice frumentum C., frumentum ad bellum L., pecuniam, pecunias in rem publicam Ci.; z acc. rei in dat. personae: H., Iust., Vell., Sen. tr., Suet. idr., Paridis lyram Alexandro quidam pollicitus est Cu., militibus agros ex possessionibus suis polliceri C., alicui arma virosque ad bellum polliceri L., regi pacem neque abnuere neque polliceri S., senatui frumentum in cellam gratis Ci.; preg.: ei maria montesque polliceri S. = obljubljati komu morja in gore = sl. „obljubljati komu zlate gradove“, „obljubljati (zidati) komu gradove v oblakih“ (prim. montīs auri pollicens Ter.); s predik. acc.: Iust., Plin. iun. idr., sese itineris ducem polliceri S. ponuditi se za vodnika; v pogovornem jeziku z de: de nostro amico placando aut etiam plane restituendo polliceor Ci., de aestate polliceris vel potius recipis Ci., nihil … de opibus meis pollicebar, sed de horum erga me benevolentia promittebam Ci., neque mehercle minus ei prolixe de tuā voluntate promisi, quam erat solitus de meā polliceri Ci., de se multa polliceri Iust.; z inf.: L., Sen. rh., qui sum pollicitus ducere? Ter., si amplius obsidum vellet, dare pollicentur C., offerre pecuniam, fidem et pericula (zvestobo v (ob) skupni nevarnosti) polliceri T.; z ACI in inf. fut.: H., Plin. iun. idr., pollicetur Piso sese ad Caesarem iturum (sc. esse) C., pollicitus est sibi eam rem curae futuram C., cum tantas res Graeci susciperent, profiterentur, agerent seque et videndi res obscurissimas et bene vivendi et copiose dicendi rationem daturos hominibus pollicerentur Ci., pro certo polliceor hoc vobis atque confirmo me esse perfecturum Ci., Cinna in omnibus tribubus eos se distributurum pollicitus est Vell., de Alexandrina re causaque regia tantum habeo polliceri, me tibi absenti tuisque praesentibus cumulate satis facturum Ci. ep.; redko z ACI in inf. pr.: iusiurandum pollicitus est dare se Pl., sine praedio relinquere se iis urbem immunesque victuros est pollicitus L.; s finalnim stavkom zahtevne vsebine: statua non modo ut ponatur, verum etiam ut inviolata maneat pollicetur Iust., saepe erat senatui pollicitus … discederet uterque ab armis exercitusque dimitteret Hirt.; z vprašalnim stavkom: neque ille, quae meum tempus postularet, satis prolixe polliceretur Ci., erat enim (sc. Phamea) in consulatus petitione per te mihi pollicitus, si quid opus esset Ci.

2. poseb.
a) (o govorniku) na začetku (v uvodu) govora obljubiti (obljubljati), obetati, naznaniti (naznanjati), napoved(ov)ati: quaeso, ut, quid pollicitus sim, diligenter memoriae mandetis Ci., docui, quod primum pollicitus sum, causam omnino, cur postularet, non fuisse Ci.
b) (o kupcu) (po)nuditi (ponujati): at illic pollicitus est prior Pl.
c) (o pticah pri avspicijih) obljubiti (obljubljati), obetati, napoved(ov)ati, prerokovati: assuetae sanguine et praedā aves pollicebantur Fl. — Polliceor, zlasti pa pollicitus 3 v pass. pomenu: Hyg., Lact. idr., exercenti navem adversus eos, qui cum magistro contraxerunt, actio non pollicetur Ulp. (Dig.), non dormientibus neque otiantibus, sed vigilantibus et laborantibus pollicentur praemia Ambr., pollicitam dictis, Iuppiter, adde fidem O., nam ut aliis plerumque obvenienti magistratu ob metum statuae polliceantur Prisc.; od tod subst. pollicitum -ī, n „obljubljeno“, obljuba, obet: Col., Sil., Hyg., polliciti fides O. verjetnost obljube.

Opomba: Act. soobl.: ne polliceres, quod datum est Varr.

pollicitātiō -ōnis, f (pollicitārī) obet(anje), obljuba, obljubljanje: Auct. b. Afr., Sen. ph., Plin., Paul., Vulg., Suet. idr., vereror, ne istaec pollicitatio te in crimen populo ponat Pl., quin tu hinc pollicitationes aufer Ter., alicui magnis praemiis pollicitationibusque polliceri, ut … C., aliquem multis pollicitationibus aggredī S., illorum pollicitationibus accensus S., legiones non destitit litteris atque infinitis pollicitationibus incitare Asin. Poll. ap. Ci. ep., decepti pollicitationibus regis L.

pollo moški spol piščanec, pišče; mladec; gospodič; pretkanec

pollo asado, asado de pollo pečena piška
pollo frito ocvrt piščanec
pollo fiambre mrzel piščanec
pollo relleno nadevana piška
un pollo pera (plátano, brea) (pop) gizdalin, modni norec; razvajen gosposki otrok
echar pollos dolgo spati, ne hoteti vstati
sacar (ali criar) pollos rediti piščance
está hecho un pollo de agua znoj kar teče z njega

položáj situation; position; state of affairs; condition; circumstances pl; (lega) site; lay, standing; bearings pl; (služba) rank, status; (drža telesa) attitude, posture, (pri mečevanju) guard; vojska post

resnost položája the gravity of the situation
socialni položáj social standing
položáj poslanika the post of ambassador
položáj tržišča, trga market position
težaven položáj (figurativno) a close call
materialni in družbeni položáj economic and social status
biti gospodar položája to be master of the situation
biti v neprijetnem položáju (v žalostnem položáju) to be in an unpleasant position (in a sorry plight)
določiti čemu položáj to locate something
ne biti kos (dorasel) položáju not to be equal to the situation (ali occasion)
on nima (ne zavzema) položája svojega brata he has not his brother's standing
nismo v položáju, da bi mogli narediti drugače we are not in a position to be able to do otherwise
izbrati dober položáj za svojo hišo to choose a fine position (ali site) for one's house
to je komaj izboljšalo naš položáj that has scarcely made us any better off
položáj se je poslabšal the situation has deteriorated
pojasni mu svoj položáj! show him where (ali how) you stand!
razumem tvoj položáj I see how you stand
biti v nejasnem položáju (figurativno) to be up in the air
sedeti v zelo nerodnem položáju to be seated in a very uncomfortable position
položáj je videti brezupen things look desperate
vem, kakšen je položáj (figurativno) I know how the land lies
vreči iz položája to eject, to dislodge, to supplant, to oust
vztrajati na položáju vojska to stick to one's post
on je rešil položáj he saved the situation
umakniti se na vnaprej pripravljene položáje vojska to withdraw to positions prepared beforehand
izrabiti, izkoristiti položáj to make hay while the sun shines, to strike while the iron's hot

poltron, ne [pɔltrɔ̃, ɔn] adjectif strahopeten, bojazljiv; masculin, féminin strahopetec, bojazljivec, -vka, »zajec«, strahopezdljivec

polynésien, ne [-zjɛ̃, ɛn] adjectif polinezijski

polžja slina stalna zveza
(o sluzi) ▸ csiganyál
Polžje sline nikdar ne poskušajte odstraniti z vodo, ampak jo obrišite na suho. ▸ A csiganyálat sohase próbálja vízzel eltávolítani, hanem csak törölje szárazra.
V lepotilnem salonu poudarjajo, da polžja slina naredi kožo bolj prožno, obenem pa odstrani suho povrhnjico. ▸ A szépségszalonban hangsúlyozzák, hogy a csiganyál rugalmasabbá teszi a bőrt, egyúttal pedig eltávolítja róla a száraz felső hámréteget.

pomaga|ti (-m)

1. človeku: helfen (priti dol hinunterhelfen, herunterhelfen, gor hochhelfen, emporhelfen, heraufhelfen, hinaufhelfen, naprej weiterhelfen, nazaj zurückhelfen, noter hineinhelfen, hereinhelfen, ven hinaushelfen, heraushelfen)
pomagati komu na noge (jemandem) auf die Beine/Füße helfen (tudi figurativno)
pomagati komu obleči plašč (jemandem) in den Mantel helfen

2. (biti v pomoč/ priskočiti na pomoč) človeku: (jemandem) Hilfe leisten, beistehen, Beistand leisten; (priskočiti na pomoč) beispringen, pri kakem nujnem delu: aushelfen, pri delu: mit anfassen
pomagati do česa verhelfen zu

3. (biti v pomoč) pri delu, organizaciji ipd.: sich nützlich machen, behilflich sein, mithelfen (bei), Hilfe leisten

4. državi, podjetju, društvu ipd.: behilflich sein, Beistand leisten, Hilfe leisten, an die Hand gehen

5. v neugodnem položaju: Abhilfe schaffen

6.
malo pomagati (pogoljufati) nachhelfen

7. pri čem slabem, pri kaznivem dejanju: Handlangerdienste leisten
pomagati pri pobegu Fluchthilfe leisten
|
pripravljenost pomagati die Hilfsbereitschaft
pripravljen pomagati hilfsbereit, hilfswillig
znati si pomagati sich zu helfen wissen
tu nič ne pomaga es ist nichts zu machen
to mi nič ne pomaga damit ist mir nicht gedient
Bog pomagaj! Helf Gott!
pomagaj si sam selbst ist der Mann

pomágati to help, to aid, to assist; to support, to succour, to lend a hand; to be of assistance, to sustain, to relieve, to back up, figurativno to give a hand; (koristiti) to avail, to be of avail, to profit, to be good for, to be of use; (sredstvo, zdravilo) to remedy, to cure, to be efficacious

pomágati si to find a way (iz težave out of a difficulty)
sam si pomágati to help oneself, to shift for oneself
pomágati si brez česa to go without something
moram si pomágati, kot vem in znam I must shift as well as (ali as best) I can
moram si pomágati s slovarjem I have to use the dictionary
pri hoji si pomaga s palico he walks with the help of a stick
ne si znati pomágati to be at a loss
ti si znaš pomágati (si iznajdljiv) you are resourceful
pomágati si medsebojno to aid (ali ta help, to assist) one another (oziroma each other) mutually
pomagaj si sam in bog ti bo pomagal God helps those who help themselves
prisiljeni smo, da si pomagamo, kot vemo in znamo we are reduced to expedients
on si zna pomágati na vse načine he knows all the answers, he's up to all the tricks
kaj to pomaga? (čemú to?) what is the use of it?
tu se ne da nič pomágati it can't be helped
temu je lahkó pomágati this is easily remedied
kaj pomaga razlagati? what is the use of explaining?
to nam prav nič ne pomaga that does not help us a bit
ne vem si več pomágati I am at my wits' end, I do not know what to do
kaj pomaga to? what is the use of that?, arhaično what will it avail?
to mi nič ne pomaga that leaves me no better off, I am no better off for it
kaj ji bo to pomagalo? what good will it do her?
pomágati komu do česa to help someone to get something
vam nekoliko pomagam? may I offer you some assistance?
hočete, da vam pomagam? shall I give you (ali lend you) a hand?
pomagaj mi, da vstanem! help me up!
pomagal ji je preko potoka he helped her across the stream
pomagal sem mu nesti paket I helped him to carry (ali I helped him with) his parcel
vse skupaj ni nič pomagalo it was all no use
vse moje pritožbe mi niso nič pomagale all my complaints were useless (ali of no avail)
tako mi bog pomagaj! so help me God!
pomagali so mi na noge they helped me up, they helped me back on my feet
pomágati vdovi in siroti to befriend the widow and the orphan
to zdravilo mi je pomagalo this medicine has done me good
komur ni svetovati, temu ni mogoče pomágati he who cannot be advised, cannot be helped; where counsel fails no cure prevails

pomágati aider, assister, secourir, seconder, épauler, donner un coup d'épaule (ali de main) , servir, prêter son secours (ali son aide, son assistance) ; (zdravilo) remettre, soulager

pomagati komu aider quelqu'un, soulager (ali assister, seconder, secourir) quelqu'un, donner (ali prêter) la main à quelqu'un, donner un coup de main (ali d'épaule) à quelqu'un; tendre la perche (ali le bras, la main) à quelqu'un; épauler quelqu'un, prêter aide à quelqu'un, prêter son appui à quelqu'un
pomagati nesti aider à porter
pomagati komu pri delu aider quelqu'un dans ses travaux, assister quelqu'un dans son travail
pomagati komu (zopet) na noge (figurativno) remettre quelqu'un à flot, remettre quelqu'un sur pied, mettre quelqu'un sur la voie
pomagati komu iz stiske in zadrege (figurativno) tendre la perche à quelqu'un, tirer quelqu'un d'embarras (ali d'affaire)
pomagati komu iz zadrege tirer quelqu'un d'embarras
pomagati si s čim s'aider de quelque chose
pomagati si medsebojno se prêter secours l'un à l'autre, s'aider mutuellement, se prêter mutuellement assistance (dans l'épreuve), s'entraider
pomagati si s slovarjem s'aider du dictionnaire
znati si pomagati se tirer d'affaire, figurativno savoir nager, (v stiski) savoir se débrouiller
ne znati si več pomagati ne plus savoir que faire (ali comment s'en sortir, à quel saint se vouer)
kaj pomaga? à quoi bon?, à quoi cela sert-il?
nič več se ne da pomagati il n'y a plus rien à faire
temu se da pomagati il y a remède à cela
tu ne morem nič pomagati je n'y peux rien (faire)
tu se ne da nič več pomagati il n'y a plus moyen d'y remédier, c'est sans secours

pomágati (-am)

A) imperf., perf.

1. aiutare, assistere, sostenere; dare una mano a, coadiuvare:
pomagati sosedu aiutare il vicino
pomagati na polju, v kuhinji aiutare nel lavoro dei campi, in cucina

2. (prizadevati si, da kdo pride iz neugodnega položaja) sostenere, appoggiare, soccorrere, rimediare; giovare:
pomagati komu v nesreči sostenere uno nella disgrazia
pomagati pri utrpljeni škodi rimediare ai danni sofferti
tvoji nasveti niso dosti pomagali i tuoi consigli non sono giovati a molto

3. jur. ekst. favoreggiare, fiancheggiare, spalleggiare; pren. pejor. tener bordone a qcn.

4. ekst. (biti bolje) valere; servire, giovare:
kaj pomaga ugovarjati? che vale protestare?
pri njem ne pomagata ne palica ne jok con lui non servono né le buone né le cattive
pren. kopeli so mu pomagale na noge i bagni gli hanno giovato molto
tu ne pomaga več nobena maža non c'è proprio niente da fare
kaj pomaga vse bogastvo, če ni zdravja a che serve tutto l'oro del mondo se non c'è la salute?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pomagati otroku na svet assistere (la madre) al parto; aiutare a venire alla luce, al mondo
evf. pomagati komu v jamo essere colpevoli della morte di qcn.
pren. italijanščino je govoril, da bog pomagaj masticava male l'italiano

B) pomágati si (-am si) perf., imperf. refl.

1. aiutarsi:
pri plezanju si je pomagal z rokami in nogami si arrampicava aiutandosi con le mani e coi piedi

2. valersi di, servirsi di, giovarsi di:
pomagati si s primerom, z nasvetom giovarsi di un esempio, valersi di un consiglio
pomagati si z zvijačo ricorrere all'astuzia, all'inganno
pomagati si s slovarjem (pogledati v) ricorrere al dizionario
PREGOVORI:
pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal chi s'aiuta il ciel l'aiuta

pomágati ayudar, prestar ayuda ; (v sili) auxiliar (ali socorrer) (komu a alg) ; asistir, secundar a alg ; (podpirati) apoyar a alg

pomagati komu pri čem ayudar a alg en a/c
Vam smem pomagati? ¿le ayudo?
pomagati nesti ayudar a llevar
pomagati komu iz stiske ayudar a alg a salir de un apuro
pomagati pri pobegu ayudar en la fuga
pomagati proti (med) ser bueno para, ser eficaz contra
znati si pomagati saber arreglarse (fam manejarse) bien; ayudarse; saber cuidar de sí
tu se ne da nič pomagati esto ya no tiene remedio
kaj pomaga tarnati? ¿de qué sirve lamentarse?
nič ne pomaga, iti moramo nos guste o no, tenemos que irnos
s tem mi ni nič pomagano con eso no se me ayuda en nada
pomagati komu v stiski auxiliar (ali socorrer) a alg necesitado de ayuda
tako mi bog pomagaj! ¡así Dios me salve!
bog nam pomagaj! ¡Dios nos asista!

pomáljati pòmāljām
I. pomaljati, iztegovati: pomaljati glavu kroz prozor; ne pomaljati nosa ne se kazati; ne pomaljati zuba ne kazati volje za odpor
II. pomaljati se
1. pomaljati se, kazati se: različite stvari što bi se pomaljale iz sumraka zabavljale su ga
2. iztezati se: čija se ovo ruka pomalja