Franja

mich ➞ ich; mene, me; reflexiv: sebe, se

myself [maisélf] zaimek
jaz sam; se, si, me, mi

I'm not myself today danes se ne počutim posebno dobro

naj² konj.

1. (uvaja predmetni ali prilastkov odvisnik, ki izraža željo) che, di, ○:
pusti ga, naj vpije lascialo gridare
dal mu je znamenje, naj ga počaka gli fece segno di aspettare

2. (v namernih odvisnikih) perché:
skrij denar, naj ga nihče ne vidi nascondi i soldi perché non li veda nessuno

3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
stori svojo dolžnost, pa naj se svet podre fa il tuo dovere, anche se crolla (dovesse crollare) il mondo
naj bo tako ali drugače, naprej moramo sia così o no, dobbiamo andare avanti
kupil ga bom, naj stane, kar hoče lo comprerò, costi quel che costi

4. (v pogojnih odvisnikih) se:
naj te kdo sliši, pa bo zamera se ti sente qualcuno, si offenderà

odselíti se (v tujino) émigrer, s'expatrier ; (iz stanovanja) déménager ; (ptice) émigrer, partir

ogíbati se (koga, česa, komu, čemu) éviter quelqu'un, quelque chose; se garder de quelque chose; dévier (de), s'écarter (de) ; figurativno se soustraire (à), éviter, éluder, fuir, échapper à quelque chose

ogibati se vprašanja éluder une question
ogibati se nevarnosri éviter un danger (ali un péril)
ogibati se koga éviter de rencontrer quelqu'un, éviter la rencontre avec quelqu'un
ogibati se boja éviter la lutte, refuser le combat
ogibati se dolžnosti, obveznostim se soustraire aux obligations (ali aux devoirs)
ogibati se dolgovom, odgovorom éviter de payer ses dettes, de répondre
ogibati se težave, zapreke tourner (ali éluder) la difficulté, l'obstacle
ogibati se udarcem se soustraire aux coups

oglášati se

vest se mu oglaša il est pris de remords

oklasíti se (žita) se former en épi, épier

olevíti se zoologija (kača) muer, faire peau neuve, se dépouiller

oneself [wʌnsélf] zaimek
sam sebe, sebi, se

to be oneself again zopet se dobro počutiti
to be oneself biti naraven, vesti se prirodno
to come to oneself priti k sebi
of oneself sam od sebe

ourselves [auəsélvz] zaimek
mi sami, nas same, se, si

by ourselves sami (brez pomoči)
of ourselves sami od sebe, prostovoljno

penetrō -āre -āvī -ātum (penitus; prim. intrāre: intus)

I. intr. prodreti (prodirati), (pri)dreviti, (pri)drveti, priti (prihajati), dospe(va)ti kam: Pl., Cu., Vitr. idr., per angustias Ci., ad urbem O., in templa Ci., intra vallum L., iaculum laevam penetravit in aurem O., caelum usque penetravit Ci., Ditem patrem ferunt penetrasse sub terram Ci.; metaf.: nulla res magis penetrat in animos Ci., quo non ars penetrat? O., cupere debemus, quo manuum nostrarum tela pervenerint, eodem gloriam famamque penetrare Ci., una vox eius usque ad contumeliam senatūs penetraverat T. je zašel, se je povzpel do … —

II. trans.

1. da(ja)ti, de(va)ti, postaviti (postavljati), vriniti (vrivati) v kaj: pedem intra aedes Pl., penetrare se iti, napotiti se, oditi (odhajati), odpraviti (odpravljati) se, upotiti se, spustiti (spuščati) se, vriniti, (vrivati) se, prodreti (prodirati), vdreti (vdirati): Ap. idr., se foras, se ex aedibus, se in fugam Pl., se ad plures Pl. = umreti, se in specum Gell., intra pectus se penetravit potio Pl.; med.: quae penetrata (po prodoru) queunt sensum progignere acerbum Lucr.

2. predreti (predirati), prodreti (prodirati), prehoditi (prehajati), obhoditi (obhajati), prepotovati: Plin., Vell., Val. Fl. idr., loricam corpusque fervens arenā penetraverat Cu., p. Lacedaemona, limina regna V., sinus Illyricos V., Iust.; pass.: iter Lucullo penetratum T., ut penitus nequeat penetrari Lucr., penetratae cum victoriā Media, Albania, Iberia Vell.

3. metaf. obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, prešiniti (prešinjati), seči (segati) v srce: nihil Tiberium magis penetravit, quam … T. ni bolj zbodlo, id Tiberii animum altius penetravit T., penetrabat eos (z ACI) Lucr. misel jim je prevzemala (napolnjevala) glavo.

pròmisliti -īm
I. premisliti, preudariti, pomisliti: ostavila ga je da malo promisli
II. promisliti se premisliti si, se: promisliti se u sebi; ima se kad da se promisli

promíšljati pròmīšljām
I. premišljati, preudarjati, pomišljati: i poče promišljati da to tako ne može biti: o tome se još promišlja
II. promišljati se premišljati si, se

protézati pròtēžēm
I.
1. raztezati, raztegovati, širiti: protezati platno, pravilo
2. pretegovati: protezati udove, ruke
II. protezati se
1. raztezati, se, raztegovati se, širiti se: Bosanska krajina proteže se uz desnu obalu Save
2. pretegovati se, lecati se

sesíriti se (mleko) se cailler, se coaguler (tudi kri)

shape² [šéip] prehodni glagol
(iz)oblikovati, dati obliko; formulirati; napraviti, ustvariti, tvoriti; zamisliti, izmisliti, zasnovati, načrtovati; prilagoditi; predstaviti; usmeriti
neprehodni glagol
dobiti (imeti) obliko; (izoblikovati) se

shaped like a cask sodaste oblike
heart-shaped srčaste oblike, srčast
to shape a figure out of clay izoblikovati figuro iz gline
to shape one's course navtika dati ladji smer (for, to k, proti)
to shape a southern course kreniti, zapluti proti jugu
to shape a statement formulirati izjavo
to shape well obetati lep razvoj
he shapes well (on) mnogo obeta

si¹ pron. se, si (sebe, sebi)

1. (s povratnimi glagoli)
si rade ogni giorno brije se vsak dan
si stupisce di tutto vsemu se čudi

2. (s povratnimi glagoli s predmetom v 3. sklonu)
in poco tempo si è fatto un nome v kratkem času si je ustvaril ime

3. (v brezosebni rabi)
non si vive di solo pane ne živiš, človek ne živi samo od kruha

4. (v pasivni rabi)
non si fa credito ne dajemo na kredit
affittasi (v oglasih) oddaja se, oddajamo

sí sebe, se

alabarse a sí mismo samega sebe hvaliti
dominio de sí mismo obvladanje samega sebe
delante sí pred seboj
dijo para sí je rekel pri sebi
por sí sam, sam zase
mirar por sí nase misliti, na svojo korist gledati

sich se, si, sebe, sebi; an sich na sebi; an und für sich pravzaprav, Philosophie na sebi in za sebe; auf sich na sebi; auf sich haben pomeniti; aus sich iz sebe; außer sich iz sebe; bei sich pri sebi; bei sich sein biti pri sebi; für sich zase, sam zase; hinter sich za seboj; etwas hinter sich haben imeti za seboj; (es) in sich haben biti (presenetljivo) močan; von sich aus sam od sebe; vor sich pred seboj; vor sich haben imeti pred seboj; zu sich kommen priti k sebi

sociō -āre -āvī -ātum (socius)

1. družiti, združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), spojiti (spajati), povezati (povezovati), (z)vezati, zediniti (zedinjati), deliti kaj s kom, imeti kaj skupaj (skupno) s kom, skupaj (skupno) s kom se v kaj poda(ja)ti, skupaj s kom kaj (pre)trpeti: vim rerum cum dicendi exercitatione Ci., quid si testium studium cum accusatore sociatum est? Ci., omne genus hominum sociatum inter se esse Ci., concilia coetusque hominum iure sociati, quae civitates appellantur Ci., cum vel periculum vitae tuae mecum sociare voluisses Ci. nevarnost svojega življenja deliti z menoj = svoje življenje postaviti v nevarnost zame, svoje življenje tvegati zame, Lateranum amor patriae sociavit T. je pridružila, je do pristopa pripravila, je k pristopu nagnila, je v pristop prepričala, quae nos, reliquias Danaûm … urbe, domo socias V. ki deliš z nami mesto, dom, Scythicas sociare domos Val. Fl., sociari facinoribus L. udeležiti se zločinov, biti (so)udeležen pri zločinih, sociata cum marito mors T., sociare gaudia cum aliquo Tib. veselje deliti s kom, curas Val. Fl., se participem in omnes casus sociare Sil., sociare consilia T. ali intima consilia cum aliquo sociare Val. Fl. narediti (delati) koga deležnega svojih nakan (načrtov, naklepov) = razkriti (naznaniti, zaupati) komu svoje (najskrivnejše) nakane (načrte, naklepe), sociare sermonem cum aliquo Cu. spustiti se s kom v pogovor (debato), sociare diligentiam cum scientia Col., vires sociare iuncto aggere Sil., sociare dextras Sil. ali manūs Val. Fl.; pesn. z dat.: vitem sociatam ulmis Stat. Pogosto o zakonski zvezi, o zakonski (pa tudi nezakonski) združitvi: nobiscum per conubia sociati T., cavent, ne societur sanguis L. da se ne združi kri (po zakonskih zvezah) = da se kri ne pomeša, nulla Mycenaeum sociasse cubilia mecum iuro O. da ni delil ležišča (postelje) z menoj = da se ni nikdar telesno združil z menoj, quis fuit inter nos sociati corporis index? O. najine telesne združitve; pesn. z dat.: alicui natam conubiis sociare V. dati komu hčer v zamož, hčer omožiti s kom, alicui se vinclo sociare iugali V. skleniti s kom zakonsko zvezo, zakonsko se zvezati s kom, poročiti se s kom, foedere lecti sociata mihi O.; metaf.: verba sociare chordis H. ali sociare carmina nervis O. pridružiti (pridruževati) strunam = peti ob strunski spremljavi (ob igranju na strune).

2. skupaj (skupno) s kom se lotiti (lotevati) česa, skupaj (skupno) s kom izvršiti (izvrševati) kaj, skupaj (skupno) s kom narediti (storiti, delati, početi) kaj: sociari parricidium potuit Iust. Od tod adj. pt. pf. sociātus 3 skupen: Theseus sociati parte laboris functus O.