Franja

autostop m invar. avtostop:
fare l'autostop potovati z avtostopom, štopati

Autostunde, die, eine Autostunde entfernt oddaljen eno uro vožnje (z avtom)

autre [otr] adjectif drug; drugačen; drugi

d'un autre côté z druge strani
de l'autre côté na drugi strani, onkraj
autre part drugje
d'autre part z druge strani, od drugod
de part et d'autre z obeh strani
il n'y a d'autre remède que ... ni drugega sredstva, kot da ...
une autre fois, un autre jour drugikrat, enkrat drugič
d'autres fois druge krati, drugače, sicer
l'autre fois zadnjič, zadnjikrat
l'autre jour ondan, onkrat, pred kratkim, nedavno
en d'autres temps druge krati, sicer
de temps à autre od časa do časa, tu pa tam
tant d'autres toliko drugih
qui d'autre? kdo drugi (pa)? koga drugega (pa)?
quelqu'un d'autre nekdo drugi
tout autre vsak drugi
aucun autre, nul autre, personne (d') autre noben drug
nous autres, nous partons mi gremo
à d'autres! (familier) to pripoveduj(te) komu drugemu!
entre autres (choses) med drugim
l'un ... l'autre eden ... drugi
l'un et l'autre eden kot drugi, oba
c'est (tout) l'un ou (tout) l'autre ali eno ali drugo, srednjega ni
ni l'un ni l'autre ne eden ne drugi
l'un l'autre eden drugega, med seboj
l'un dans l'autre eno z drugim, v celem
d'un jour à l'autre iz enega dneva v drugega
aimez-vous les uns les autres ljubite se med seboj!
il y avait, entre autres, deux généraux, un député bili so tam, med drugimi, dva generala, en poslanec
c'est (tout) autre chose to je nekaj (čisto) drugega
parlons d'autre chose govorimo o čem drugem
parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
rien (d')autre nič drugega
marcher l'un après l'autre, l'un avec l'autre l'un à côté de l'autre iti eden za drugim, eden z drugim, vštric
il n'en fait jamais d'autres on često dela take (neumnosti), ne zna narediti drugače, ne more iz svoje kože
il en sait bien d'autres on zna še kaj drugega
j'en ai vu bien d'autres to še nič ni, sem še kaj drugega videl
en voici bien d'une autre tu boste šele pogledali, se začudili
vous en verrez bien d'autres še vse drugače stvari boste doživeli
il est devenu autre postal je drugačen
autre chose est promettre, autre chose est donner obljubiti in dati je dvoje
autres temps, autres mœurs drugi časi, drugi običaji (navade)

autrement [otrəmɑ̃] adverbe drugače; sicer

autrement dit drugače rečeno
il n'en est pas autrement avec moi z mano ni nič drugače
cela n'est pas autrement utile to ni posebno koristno
ceci est tout autrement important to je mnogo bolj važno
elle est autrement (plus) belle que sa cousine ona je neprimerno lepša kot njena sestrična

autumnus (ali star. auctumnus) 3 (ni sor. z augēre) jesenski: Plin., Gell., Aus., Cod. Th., frigus O. Od tod subst.

1. autumnum -ī, n (sc. tempus) jesenski čas, jesen: Varr. ap. Non.; v pl. autumna (sc. tempora): Cypr., Ter.

2. autumnus -ī, m jesen (obdobje od 21. IX. do 21. XII., po kmečkem koledarju pa obdobje od 8. ali 13. VIII. do 9. ali 14. XI.): Ca., Lucr. idr., illa, quae temporis quasi naturam notant, ut hiems, ver, aestas, autumnus Ci., pomifer H., gravis C., H. nezdrava, letifer Iuv., multos autumni pestilentia in Italia consumpsit C., autumni aestus, frigora V., autumno V., L. idr. jeseni, sub autumno O. pod jesen, autumno adulto ali vergente T. v pozni jeseni; v pl.: H., Mart., inaequales autumni O. jeseni s svojim spremenljivim vremenom; met.: septem egerat autumnos O. = sedem let; senes autumni Mart. = stari jesenski sadeži, zrela jesenina. — Pisava autumpnus: Suet. fr.

autumō -āre -āvī -ātum meniti, misliti, trditi, reči, povedati, imenovati, imeti (šteti) za kaj (prim. autumo non id solum significat: „aestumo“, sed et „dico“ et „opinor“ et „censeo“ Gell., „autumo“ tragicum Q.); abs.: ut Plato autumat Ap., sicut ego autumo Aug.; z acc.: quas (res) si autumem omnīs, nimis longus sermost Pl.; z dvojnim acc.: Vell., Hier., (eum) insanum Chrysippi... grex autumat H.; z ACI: quattuor viros sopori se dedisse hic autumat Pl., neque se pigere et deinde facturum autumat Ter., bene quam meritam esse autumas, dicis male mereri Poeta ap. Ci.; v pass. z NCI: si salsa muriatica esse autumantur Pl.

auxiliābundus 3 (auxiliārī) pomagajoč, pomagljiv; z dat.: Ap.

auxiliāris -e (auxilium) pomožen, pomagljiv, pomagajoč: arma, carmen O., dea (= Lucina) O. boginja pomočnica, illum (Iovem)... frater iuvat auxiliaribus undis O., numen auxiliare Lucan.; z dat.: aera auxiliaria lunae O., oleum auxiliare lethargicis, carmen membris laxatis auxiliare Plin., auxiliaris contra aliquid vis Plin.; occ. voj.: auxiliares milites C. ali cohortes C., T. pomožne čete (zaveznikov idr.), auxiliares equites T. pomožni konjeniki, pomožna konjenica, auxiliaria stipendia mereri T. v pomožni četi služiti; subst. auxiliārēs -ium, m pomožne čete: Vell., T., Iust., externi auxiliares L., auxiliares, quibus ad pugnam non multum Crassus confidebat C.; redkeje v sg.: duce Gannasco, qui..., auxiliaris et diu meritus,... oram vastabat T. vojak v pomožnih četah.

auxiliātor -ōris, m (auxiliārī) pomočnik, pomagač, rešitelj; abs.: Petr. poet., Stat., Aus., Amm.; z dat.: Ornospades Tiberio haud inglorius auxiliator T. zaveznik; z gen.: litigantium auxiliator Q.

auxiliō -āre (-) -ātum (auxilium) pomagati, podpirati: Vitr., Prisc., a me auxiliatus si est Luc. ap. Prisc.; pogosteje dep. auxilior -ārī -ātus sum pomoči (pomagati), na pomoč priti: Ci. ep. idr., neque ulla nostris facultas... auxiliandi dabatur C., adire ad auxiliandum C., neque mihi... patris mei beneficia neque vostra decreta auxiliantur S.; occ. pomagati = zdraviti, ozdraviti (ozdravljati); z dat.: nec (medicina) formidatis auxiliatur aquis O. ne ozdravi stekline, aux. morbis Plin.; tudi: huius folio... auxiliantur contra scorpionum ictus Plin.; abs.: in pestilentia magnam vim auxiliandi habere Plin.

auxilium -iī, n (augēre)

1. pomoč, podpora: auxilium appellatum ab auctu Varr., auxilium esse alicui Pl. na pomoč, dixisti enim non auxilium, sed me auxilio defuisse Ci., auxilium dare V., L. ali (alicui) auxilium ferre Kom., Ci., C. idr. (komu) pomoči (pomagati), auxilium ferre pecuniae C. rešiti denar, auxilium petere ab aliquo Ci., N., V., auxilium rogare C. pomoči prositi, auxilium mittere alicui Cu.; pogosto v finalnem dat. auxilio na (v) pomoč: esse auxilio (alicui, alicui rei) Kom., Ci., C., N., S., L. idr. na (v) pomoč biti (komu, čemu), podpirati (koga, kaj), auxilio ei superest V. mu ostane v pomoč, aliquem auxilio mittere C., auxilio mitti alicui ab aliquo N., alicui auxilio proficisci N. ali venire C. idr. na pomoč iti, priti komu, accurrere auxilio S. ali alicui succurrere auxilio C. na pomoč priteči, (pri)hiteti, priskočiti (komu), aliquem auxilio arcessere C. ali accire T.; nam. finalnega dat. z dat. ali acc. in praep. ad ali (poklas.) in: ad auxilium convenire C., deos in auxilium invocare Q., accurrere in auxilium Suet., arcessere aliquem in auxilium Aur., in auxilium ali in auxilio (alicuius) esse Plin., Iust., Eutr., polliceri auxilium in publicum Q. v občo korist; s subjektnim gen.: auxilium Cereris, Gaditanorum Ci., elephantorum L., aux. domūs O.; pogosto abl. auxilio (s subjektnim gen.) s pomočjo: Graecorum auxilio Ci., auxilio tempestatis C. ali noctis S. pod okriljem...; z objektnim gen.: curia summum auxilium omnium gentium Ci., auxilium salutis Ci. ep., C., N. (tudi pl. auxilia salutis Ci.), auxilium hortandi suos Auct. b. Alx.; s praep.: alicui auxilio in paterna iniuria esse Ter., auxilium dare adversus aliquem L., Iust., auxilii latio adversus consules L., auxilium adversus ludos Cu., ferre alicui auxilium contra tantam vim sceleris Ci., auxilium petere contra aliquem Hirt.

2. occ.
a) (pri)pomoček, pomagalo, v pl. tudi pomožna sredstva, pomožni viri: rei auxilium reperire C., extremum auxilium experiri, ad extremum auxilium descendere C., minuisti auxilia populi Romani Ci., consul cuncta auxilia rei publicae labefactari... videt Ci. vse opore, omnia rei publicae consilia, auxilia, iura conciderunt Ci., assidēre auxiliis suis O. (o brodniku), auxilia magica Tib.
b) v pl. auxilia -ōrum, n (voj.) α) pomožne čete: N. idr., mittere alicui auxilia Ci., S., neutris mittere auxilia C. nepristranski ostati, auxiliis in mediam aciem coniectis C., auxilia levis armaturae Hirt., sociorum Ci., ab sociis auxilia arcessere S., auxilia cogere V., longinquis auxiliis indigere L.; v naspr. s konjeništvom = pomožne pehotne čete: equites auxiliaque barbara, equites auxiliaque barbaris omnibus imperare, auxilia equitatumque comparare, magnos equitatus magnaque auxilia exspectare C.; pren.: auxilia mihi et suppetiae sunt domi Pl. β) vojaška, vojna pomoč, čete: infirmis auxiliis proficisci C., auxilia equitum peditumque C., equestria, magna equitatus aux. Auct. b. Afr., contrahere undique auxilia Iust.
c) medic. zdravilo, lečilo, lek: anceps, optimum, auxilia imbecilliora, validiora, adhibere ali admovere auxilium, aux. corporis, adversae valetudinis, adversus profusionem sanguinis Cels., servatusque est... quisquis auxilium simile temptavit Plin. — Pooseb. Auxilium -iī, n Pomoč, Pomočno božanstvo: nam mihist Auxilio nomen Pl.

aval¹ [aval] masculin navzdoljna smer; stran, kamor teče reka; del reke med določeno točko in izlivom

la rivière est plus belle vers l'aval reka je lepša niže od tod
il ne faut pas se baigner en aval de la ville, l'eau est sale ni se treba kopati niže od mesta, voda je umazana
Zagreb est en aval de Brežice Z. je niže od B.

avancer [avɑ̃se] verbe transitif naprej pomakniti; pospešiti; forsirati; vnaprej plačati; trditi; verbe intransitif napredovati, naprej iti; štrleti (skala); prehitevati (ura)

avancer sa montre pomakniti svojo uro naprej
avancer son travail pospešiti svoje delo
il a avancé son retour predčasno se je vrnil
avancer de l'argent posoditi denar
prouvez ce que vous avancez dokažite, kar trdite
ne pas avancer d'une semelle ne iti izpod rok
avancer en âge starati se
avancer en rampant plaziti se naprej
s'avancer priti bliže, bližati se, priti
s'avancer trop predaleč iti
s'avancer péniblement z muko se vleči naprej
le jour s'avance dan gre h kraju
il s'avance jusqu'à prétendre ... tako daleč gre, da trdi ...
on s'était trop avancé pour reculer predaleč smo (že) šli, da bi šli nazaj

avanzare¹

A) v. intr. (pres. avanzo)

1. iti naprej, napredovati (tudi pren.):
avanzare a grande velocità napredovati z veliko hitrostjo
avanzare di grado pren. napredovati v položaju
avanzare negli anni biti v letih
avanzare negli studi biti daleč s študijem
il nemico avanzò sino al fiume sovražnik je napredoval do reke

2. pog. gledati, moleti:
la gonna avanza dal cappotto krilo gleda izpod plašča

B) v. tr.

1. prekositi, prekašati, preseči, biti pred (tudi pren.):
avanza tutti nella corsa v teku je pred vsemi
avanzare qcn. in autorità, in dottrina prekašati koga v avtoriteti, v znanju

2. povišati:
avanzare qcn. di grado povišati koga v položaju, postaviti ga na višji položaj

3. preložiti, prelagati; prestaviti; pomakniti, pomikati (naprej):
avanzare le trincee pomakniti naprej strelske jarke
avanzare un lavoro pren. napredovati z delom

4. predložiti, predlagati:
avanzare una richiesta izraziti zahtevo
avanzare delle scuse izgovarjati se, opravičevati se

C) ➞ avanzarsi v. rifl. (pres. mi avanzo) iti, stopiti naprej, bližati se:
s'avanzò di alcuni passi stopil je nekaj korakov naprej
la primavera s'avanza pomlad se bliža

avare [avar] adjectif skop, pretirano varčen; masculin, féminin skopuh, -inja

être avare de biti skop z
avare de ses paroles redkobeseden
à père avare, fils prodigue oče skopuh, sin zapravljivec; šparovček vedno cerovca najde

avārus 3, adv. -ē (predklas. avāriter: Pl., Ca. et Quadr. ap. Non.) (aveō1)

1. lakomen, denarja lakomen, pohlepen, skop: agricola V., homo avarus et furax Ci., minime avara coniux Ci., avarus erat? immo etiam semper liberalissimus munificentissimusque fuit! Ci., avariores magistratus Ci., homo avarissime..., redde bona sodalis filio Ci., nihil avare, nihil iniuste esse faciendum Ci., ubi multa avare facta videbitis Ci. z dobičkaželjnim namenom, iz dobičkaželjnosti, multa crudeliter avareque facere N. mnogo grozovitosti storiti iz lakomnost, quo crudelius avariusque in Graecia bellatum L., neglegenter se et avare agentes Eutr.; enalaga: avarus animus O., factum Ci., manus O., Cu., fraus H. skopuška, spes H. brezmerna, litus V. kjer prebivajo lakomniki, adulationes Plin. iun. Od tod subst.
a) avārus -ī, m lakomnik, lakomnež, skopuh, stiskač: quantum discordet parcus avaro H., semper avarus eget H., pro avaro parcum vocemus Q., dives avarus Sen. ph.; v komp.: si quis avarior vivit H. večji skopuh; v pl.: avari... verae laudis gustatum non habent Ci.
b) avārae -ārum, f lakomne deklice: Tib.

2. pren. pohlepen česa, poželjiv, nenasiten: Acheron V., mare H., venter H. lačen, ignis Pr., fata O., avarius exigere opus quam pensiones Col. pazljiveje gledati na..., horas suas avarissime servare Sen. ph. zelo skopariti s svojimi urami; pesn. in poklas. z objektnim gen.: animus laudis avarus H., Grai praeter laudem nullius avari H., pecuniae alienae non appetens, suae parcus, publicae avarus T., milites caedis avari Cl.: z ab (glede na...): avarissimus ab istis prodigiis Sen. ph.

āvellō -ere -vellī in -vulsī (-volsī), -vulsum (-volsum)

1. odtrgati, iztrgati, utrgati, izdreti (izdirati): sigillis avulsis argentum reddidit Ci., sibi avelli iubet spiculum Ci., avellere frondes O., Cu., avulsum caput O., avolsa membra V., leporum avulsi armi H., cum ripa simul avolsos ferat Aufidus H.; od kod? z abl.: Plin., T., avulsus radicibus oculus Lucr., avolsum humeris caput V. odsekana, av. templo Palladium V. zmakniti, saxa saxis V. odkrhniti, veste aliquid Pr.; z dat.: avolsa hosti cervix Sil., Euboea avolsa Boeotiae Plin., bitumen non quit sibi avelli Plin.; s praep.: poma ex arboribus cruda si sint, vi avelluntur Ci., hoc (simulacrum) iste e signo Cereris avellendum... curavit Ci., sive secetur aliquid sive avellatur a corpore Ci.

2. pren.
a) iztrgati = (na silo) ločiti, odstraniti (odstranjevati), odpraviti (odpravljati): non potes avelli O., morbus et aegrotatio, quae avelli inveterata non possunt Ci., de matris hunc complexu avellere Ci., ex complexu avelli Ci., avulsus a meis Ci., oriens incendium belli... a portis avellere Ci. odvrniti (odvračati), complexu avolsus Iuli V., filii sinu matris avolsi Sen. tr., ut avellentur castris (veterani) T., gentes avolsae Plin.; med.: servant busta neque avelli possunt V. in se ne morejo ločiti.
b) iztrgati = ugrabiti, vzeti, oteti iz česa: rus ab aliquo Ter., pueros a lacte non subito a consuetudine av. Varr. ne na mah odvaditi, convicio hunc ab errore avellere Ci. iz zmote oteti, avulsum est enim praeter spem, quod erat spe devoratum lucrum Ci., an tibi mavis insidias fieri pretiumque avellier (= avelli) H., liberalitas (darovi) Augusti avulsa T., avellere fundum emptori, nummos alicui Dig.

avenir [avnir] masculin prihodnost, bodočnost; kariera; usoda

à l'avenir v bodoče, v prihodnje, odslej
dans un avenir prochain v bližnji bodočnosti
projets masculin pluriel d'avenir načrti za bodočnost
un jeune médecin d'avenir mlad zdravnik z (lepo, uspešno) bodočnostjo
un brillant avenir sijajna bodočnost
vous avez l'avenir devant vous imate (vso) bodočnost pred seboj
avoir de l'avenir imeti veliko bodočnost pred seboj
espérer dans un avenir meilleur upati v boljšo bodočnost
prédire l'avenir prerokovati prihodnost
songer à l'avenir misliti na bodočnost

aventajado odličen, izvrsten; imajoč prednost

aventajado m vojak z zvišano plačo

aveō¹ (haveō) -ēre (prim. audeō, avidus, avārus) radovati se čemu, hlastno (strastno) požele(va)ti si česa, zelo želeti, volja je koga (kaj storiti), hrepeneti po čem, poganjati se za kaj, težiti za čim; abs.: animus atque aures avent Enn. ap. Varr. pohlepno oprezujejo; pogosteje v pt. pr.: non est mihi tempus aveni ponere signa novis praeceptis H., talem diva sibi... ministram quaerit avens Val. Fl., aventibus cunctis Aur.; redkeje z acc.: aveo genus legationis Ci. ep., post aliud avemus Lucr., dum abest, quod avemus Lucr., parto, quod avebas H.; nav. z inf.: quid in caelo fiat, scire avemus Ci., cum unusquisque non audire modo, sed videre libertatis suae nuntium averet L., avet (ara) spargier (= spargi) agno H., avebat animus antire T.; z ACI: illud in his quoque te rebus cognoscere avemus Lucr.; z odvisnim vprašanjem: avere te certe scio, quid hic agatur Ci. ep. Od tod pt. pr. avēns -entis, adv. aventer željan, pohlepen, rad: avens (= libens) Laevius ap. Gell., aventer haurire, aventer suscipere aliquem Amm., contubernio nostro aventer insertus Sid.