Franja

clear⁴ [kliə] samostalnik
praznina; izpraznitev; jasnina

to be in the clear biti oproščen (krivde)
in clear nešifriran

clearance [klíərəns] samostalnik
čiščenje; pospravljanje; izpraznitev; prodaja; izsekanje, krčenje, poseka; carinjenje, carinski izkaz; obračun; prosti tek
tehnično rega, izrez

to make a clearance of s.th. znebiti se česa
clearance charges carinske pristojbine
clearance sale razprodaja
to effect customs clearance opraviti carinske formalnosti

cleave^*2 [kli:v] neprehodni glagol (preteklik cleaved, clave, pretekli deležnik cleaved) (to)
(pri)lepiti se, trdno se česa držati; biti zvest

click¹ [klik] prehodni glagol
cmokniti, tleskniti; počiti

to click the door zaloputniti vrata
to click the tongue mlaskniti z jezikom
pogovorno to click for biti določen, primeren za kaj
to click one's heels udariti s petami (v pozdrav)

cliēns (st.lat. cluēns) -entis, gen. pl. -tium (-tum Pl., H., Sen. ph., Macr.), m

1. (v Rimu) branjenec, varovanec, klient. Vsak patricijski rod (gens) je imel svoje kliente; ti so bili v najstarejših časih polsvobodnjaki, izšli iz podvrženih staroselcev, ki so izgubili z drugimi državljanskimi pravicami tudi lastninsko pravico in v svojih zadevah niso smeli nastopati pred sodiščem. Starosta rodu je moral svojim varovancem kot njihov zavetnik (patrōnus) povsod pomagati z besedo in dejanjem ter jih zlasti zastopati pred sodiščem. Zato pa je bil varovanec dolžan s svojim zavetnikom in tudi za njega prijeti za orožje ter prispevati k raznim njegovim stroškom (če je bilo npr. treba zavetnikovo hčer oskrbeti z balo, z odkupom rešiti zavetnika ali kakega njegovega soplemenitnika iz vojnega ujetništva in v drugih težavnih položajih). Zavetnik in klient se nista smela tožiti, niti drug proti drugemu pričati pred sodiščem. To pravno razmerje je bilo pod verskim varstvom: patronus si cluenti fraudem fecerit, sacer esto Tab. XII ap. Serv., testimonium adversus clientem nemo dicit Ca. ap. Gell., Mallius Glaucia quidam,... cliens et familiaris istius T. Rosci Ci., deserere clientes C. ap. Gell., adesse clientibus Suet., equites illos, Cn. Pompei veteres fidosque clientīs, voluntate eius Pisonem aggressos S., accitis domum... clientibus L., si clientum longa negotia diiudicatā lite relinqueret H., qui modo patronus, nunc cupit esse cliens O. Varovanci so se polagoma porazgubili med plebejce in so bili odtlej le reveži, plebejci, ki so služili svojemu zavetniku tako, da so se mu vsako jutro poklanjali (salutatio) in ga spremljali na forum ali na Martovo polje, za kar so dobivali od njega denar in hrano. — Tudi cele občine, province, celo narodi, so si izbirali svoje zavetnike ter so se imenovali njihovi klienti: Segestani, clientes tui Ci., Syracusani, istius clientes Ci.

2. pren. (izven rim. ozemlja) branjenec, varovanec, fevdnik, vazal, podanik: Orgetorix... omnes clientes obaeratosque suos... eodem coëgit C., Nabdalsa... dicit, quae ipse paravisset facere, perfidiā clientis sui praeventa S., ille (Bessus) cum clientum manu... novas copias... contrahebat Cu., ereptus Segestes magna cum propinquorum et clientium manu T.; o celih narodih: cum his (Germanis) Haeduos eorumque clientes... armis contendisse C., Eburones, Nervii, Aduatuci atque horum omnium socii et clientes C.; pesn.: cliens Bacchi H. (o pesniku) varovanec.

climax¹ [kláiməks] samostalnik
stopnjevanje; vrhunec; višek

to find its climax in doseči vrhunec s

climb¹ [klaim] prehodni glagol & neprehodni glagol (s.th., to)
plezati; vzpenjati, povzpeti, dvigati se

clinch² [klinč] prehodni glagol
zakovati; utrditi, pritrditi; odločiti, dokončno urediti, zaključiti

to clinch the matter rešiti vprašanje, urediti zadevo

cling^* [kliŋ] neprehodni glagol (to)
držati se česa, prilepiti, pripeti, pritrditi, priviti, oprijeti se
sleng objeti
figurativno biti zvest

to cling together biti vedno skupaj, ne se ločiti

clink² [kliŋk] prehodni glagol & neprehodni glagol
žvenketati, rožljati

to clink glasses trčiti na zdravje

clip¹ [klip] prehodni glagol
izrezati, (pri)striči; obrezovati
pogovorno lopniti, udariti, uščipniti; preščipniti; (črke) izpuščati
sleng ropati, varati
ameriško, pogovorno hitro se premikati, teči

to clip s.o.'s wings pristriči komu peruti
to clip one's English lomiti angleščino

clock¹ [klɔk] samostalnik
(stenska, stolpna) ura; taksimeter

around the clock dan in noč, nenehno
what o'clock is it? koliko je ura
at five o'clock ob petih
the clock strikes for him prišel je njegov čas
to set (ali put) back the clock zadrževati razvoj

cloister² [klɔ́istə] prehodni glagol
zapreti v samostan

to cloister o.s. umakniti se v samoto

cloot [klu:t] samostalnik
kopito

Cloots vrag, hudič
to take to one's cloots zbezljati

close¹ [klous] pridevnik (closely prislov)
zaprt, zaklenjen; stisnjen, tesen, gost
figurativno jedrnat; soparen, zadušljiv, zatohel; molčeč, vase zaprt; blizek; pazljiv, natančen; skoraj enak; vztrajen, marljiv; zaupen; skop, varčen; skrit; logičen; neodločen (boj)

close argument nepobiten dokaz
close combat bitka iz bližine, boj moža proti možu
close confinement strogi zapor
in close conversation v živahnem pogovoru
pogovorno close customer molčeč človek
close fight neodločen boj
close friend zaupen prijatelj
close proximity (ali quarters) neposredna bližina
to come to close quarters spoprijeti se
close season (ali time) varstvena doba prepovedi lova
close study temeljit študij
pogovorno close thing pičla zmaga
close weather soparno vreme
it was a close call (ali shave) za las smo ušli
close translation natančen prevod
to keep s.th. close zase kaj obdržati, ne izdati

close² [klous] prislov
blizu, pičlo

close at hand, close by čisto blizu
close on skoraj, domala; kmalu nato
he ran me very close kmalu bi me bil dohitel
to follow close upon s.o. biti komu za petami
to live close varčno živeti
to sail close to the wind jadrati tesno ob vetru; figurativno biti komaj še v mejah zakona
I felt close to tears na jok mi je šlo

close⁴ [klouz] samostalnik
zaključek, konec

to bring to a close končati, zaključiti
to draw to a close iti h koncu

close⁵ [klouz]

1. prehodni glagol
zapreti; končati, zaključiti, likvidirati; ustaviti se (ob drugi ladji)

2. neprehodni glagol
zapreti se; prenehati (to)
bližati se, zaceliti se

to close one's days umreti
to close one's eyes to s.th. zapirati oči pred čim
to close s.o.'s eye suniti koga v oko
to close the door on s.th. narediti konec razpravljanju o čem
to close with the land približati se kopnemu
to close with an offer sprejeti ponudbo
to close bargain končati pogovor

closet² [klɔ́zit] prehodni glagol
zapreti, spraviti

to be closeted imeti tajen posvet

closure [klóužə] samostalnik
konec, zaključek; zapiralo

to apply the closure zaključiti debato