Franja

obráčati volver; dar vuelta a; girar ; (avto) virar

obračati se volverse; cambiar de dirección
obračati se na bolje mejorar
obračati plašč po vetru (fig) amoldarse a las circunstancias, fam arrimarse al sol que más calienta
obračati se na koga recurrir a alg
obračati na smešno stran poner en ridículo
obračati vodo na svoj mlin (fig) llevar el agua a su molino
človek obrača, bog pa obrne el hombre propone, y Dios dispone
ne obračati! (napis na zaboju) ¡siempre de pie!

obráz face; pesniško visage; (figurativno lice, zunanjost) countenance

obráz od spredaj full face
obráz od strani (profil) half face
bled obráz pale (ali livid) face
kozàv obráz pockmarked (ali pitted) face
naguban obráz wrinkled face
odbijajoč obráz forbidding face
smehljajoč se obráz smiling face (ali countenance)
mračnega, jeznega obráza gloomy-visaged
lep obráz good looks pl
upadel, udrt obráz hollow (ali sunken) cheeks pl
v potu svojega obráza in the sweat of one's brow
tu je mnogo novih obrázov here are a lot of new faces
brisati si obráz to mop one's face (with a handkerchief)
delati obráze to pull (ali to make) faces, to grimace
gledati koga v obráz to look someone in the face
napraviti kisel obráz to pull (ali to make) a wry face (ob čem at something)
napraviti prijazen obráz to look pleasant
napravil je dolg obráz (figurativno) his countenance fell, he made (ali pulled) a long face
napraviti jezen obráz to have an angry look
pačiti obráz to grimace, to pull (ali to make) faces, to make grimaces, to distort one's face, to scowl
ne upa se mi pogledati v obráz he dare not look me in the face
pokazati svoj pravi obráz (sneti krinko) (figurativno) to throw off one's disguise
v obráz (naravnost) komu povedati to tell someone straight to his face
komu v obráz reči to say to someone's face
v obráz sem mu to rekel I said it to his face
v obráz se smejati to laugh in someone's face
udariti koga po obrázu to smack someone's face
zagrniti, zastreti si obráz to veil one's face
v obráz zijati koga to stare someone full in the face

obráz cara f , faz f ; rostro m

nedolžen obraz aire m de inocencia
bled obraz semblante m pálido, fam cara de acelga
obraz kot paradižnik cara de tomate
človeški obraz cara humana
žareč obraz una cara de pascuas (ali de aleluya ali radiante)
zločinski obraz cara patibularia
naravnost v obraz (brez vsake zadrege) a rostro firme
to se ti bere (vidi) na obrazu fam en la cara se te conoce
nakremžiti obraz torcer el rostro (ali el gesto)
napraviti strog obraz poner gesto adusto
napraviti dolg obraz poner cara larga, fam quedar con un palmo de narices
napraviti jezen obraz poner cara de perro
napraviti kisel obraz poner cara de vinagre
napraviti prestrašen (začuden) obraz estar cariacontecido
delati »obraze« (spakovati se) hacer muecas ali hacer gestos ali hacer visajes
napraviti osupel obraz quedar asombrado
to bíje vsem pravilom v obraz esto contradice todas las reglas
napraviti žalosten obraz poner cara de viernes (santo)
imeti sonce v obrazu estar de cara al sol
sonce sije naravnost v obraz el sol da de cara
pokazati svoj pravi obraz (fig) quitarse la máscara
poznati koga po obrazu conocer a alg de vista
kri mu je stopila v obraz se puso colorado
pljuniti komu v obraz escupir a alg en la cara
reči komu kaj v obraz dar en rostro a alg con a/c; decirselo a alg en la cara
smejati se komu v obraz reírse en las narices de alg
udariti koga po obrazu cruzar la cara a alg
zalučati komu resnico v obraz decirle a alg las verdades en la cara

obràz visage moški spol , face ženski spol , figure ženski spol , mine ženski spol , air moški spol

bled obraz visage pâle
človeški obraz visage humain
naravnost v obraz en pleine figure
nedolžen obraz air moški spol innocent
zločinski, obešenjaški obraz face ženski spol (ali mine ženski spol) patibulaire
žareč obraz visage moški spol radieux, mine ženski spol radieuse
gledati odkrito komu v obraz regarder quelqu'un en face
imeti sonce v obrazu avoir le soleil en face
imeti širok, ozek obraz avoir une face large, étroite
kazati prestrašen, začuden obraz avoir une mine effrayée, étonnée
napraviti dolg obraz avoir la mine longue
napraviti strog obraz montrer un visage sévère
pačiti obraz od bolečin grimacer de douleur
pljuniti komu v obraz cracher à la face de quelqu'un
pokazati svoj pravi obraz enlever son masque
poznati koga po obrazu connaître quelqu'un de vue
smejati se komu v obraz rire au nez de quelqu'un
udariti koga v obraz frapper quelqu'un en plein visage, familiarno mettre la main sur la figure de quelqu'un
vreči komu resnico v obraz jeter la vérité à la face de quelqu'un
zalučati komu resnico v obraz jeter la vérité en pleine figure de quelqu'un
zreti smrti v obraz regarder la mort en face
kri mu je stopila v obraz le sang lui est monté au visage
pravi obraz industrijske družbe le vrai visage de la société industrielle
to bije vsem pravilom v obraz cela contredit toutes les régles

obràz (-áza) m

1. faccia, viso, volto:
suh, okrogel obraz viso magro, paffuto
bled obraz volto pallido
grd, lep, fotogeničen obraz volto brutto, bello, fotogenico

2. (izraz) volto, viso; pren. aria:
kaj pomeni ta zaskrbljen obraz? che cos'è quell'aria preoccupata?
boječ, plah obraz volto timido
hud, jezen obraz volto adirato
nesrečen, začuden, zadovoljen obraz volto infelice, meravigliato, soddisfatto

3. pren. volto; fisionomia; immagine; sembiante:
pokazati na obrazu far sembiante di
Zemlja spreminja svoj obraz la Terra cambia la propria fisionomia
obraz se mu je podaljšal, razjasnil fece una smorfia, si schiarì in volto
obraz se mu je omehčal, zmračil si schiarì, si oscurò in volto
obraz se mu je smejal rideva, sorrideva
delati obraze fare smorfie
delati kisel obraz storcere la faccia (dal disappunto)
pokazati svoj pravi obraz mostrare il proprio vero volto
lagati v obraz mentire spudoratamente
metati kaj komu v obraz rinfacciare qcs. a qcn.
pog. pljuniti komu v obraz disprezzare qcn.
ne moči pogledati v obraz non poter guardare in volto
v obraz povedati komu dire in faccia a qcn.
kri mu je udarila v obraz il sangue gli andò alla testa
zreti smrti v obraz guardare la morte in faccia
soditi ljudi po obrazu giudicare la gente dall'apparenza
človek z dvema obrazoma persona ambigua
med. hipokratični obraz facies ippocratica

obrestováti to pay interest

obrestováti se to bear (ali to yield) interest
obrestováti se po 5% to bear an interest of five per cent
obrestováti se (figurativno) to bring (ali to yield) a return

obrestováti payer des intérêts

obrestujemo po 5% nous payons cinq pour cent d'intérêts
obrestovati se rapporter des intérêts, porter intérêt

obrestováti

obrestovati komu kaj pagar intereses a alg por a/c
obrestovati se producir un interés (ali una renta)
obrestovati se po 5 % dar un cinco de interés

obrísati¹ (-ríšem)

A) perf. pulire, nettare; asciugare; astergere:
obrisati posodo asciugare le posate
obrisati prah pulire la polvere
obrisati nos pulire, pulirsi il naso
pren. obrisati koga po nosu dare un pugno (sul naso)

B) obrísati se (-ríšem se) | obrísati si (-ríšem si) perf. refl. pulirsi:
obrisati se pod nosom za nekaj restare a bocca asciutta, con un palmo di naso
vulg. s tem si lahko rit obrišeš con questo puoi pulirti il culo
pog. obrisati si smrkelj scaccolarsi

obrok² [ò] moški spol (-a …) hrane: die Mahlzeit (glavni Hauptmahlzeit, vmesni Zwischenmahlzeit)
topel obrok v šoli die Schulausspeisung
(po)jesti obrok eine Mahlzeit zu sich nehmen

òbrok m
1. obrok: mjesečni, godišnji obrok; naplaćivati se po obrocima dobivati nazaj posojilo po obrokih; obroci su danas važan elemenat u potrošačkoj trgovini
2. čas delitve hrane: odredeno je da vam se daje hrana na -e
3. določena količina hrane: suhi rezervni obrok; iz menze šalju mu obrok kući

òbrtati òbrćēm
I.
1. obračati: obrtati ražanj; obrtati komu leda; obrtati glavu; obrtati plašt, kabanicu prema vjetru obračati plašč po vetru
2. ravnati: on bi htio vladiku kojim bi mogao obrtati po svojoj volji; učitelj je ljepo obrtao sa mnom
3. vrteti: mek je i dobar, pa ga obrću kako hoće
4. spravljati v promet, uporabljati: obrtati godišnje deset milijardi; oni brzo obrću novac koji primaju od roditelja
5. ekspr. navijati: obrtati koga oko maloga prsta
II. obrtati se
1. obračati se
2. vrteti se: otkako se svijet obrće
3. poče mu se svijest, svest obrtati začelo se mu je vrteti v glavi, omedlel je, onesvestil se je

obscūrus 3, adv. -ē (indoev. kor. *(s)qeu-, *(s)qeu̯ā- pokri(va)ti; prim. skr. skunā́ti, skunṓti, skāuti pokriva, gr. σκυλόω zagrinjam, σκῦλον sveta bojna oprava ali koža, σκῦτος koža, lit. skūrà koža, stvnem. scur na(d)strešek, lat. scūtum, cutis, cūdō, cūstōs)

1. tem(ot)en, temačen, mračen, mrk(el), brez svetlobe, senčen, senčnat: umbra, nubes V., obscuro deterget nubila caelo notus H. z oblačnega neba, o. luna V. bledeča v zori, obscūrā nocte V., iam obscurā luce L. ko se je bilo že zmračilo, že ob mraku (naspr. luce clarā), obscuro etiam tum lumine S. ko se je že svitalo, že o svitu (zoru), sub obscuro mane Col., o. cubiculum Sen. ph., Suet. (naspr. lucidum), lucus V., aquae o. kalne, obscure cernere Ci. fr. ap. Non.; pesn. predik. (prim. gr. νύχιος ἦλϑε): ibant obscuri V. po temi; adv. acc. n.: obscurum dissilit aër Lucan.; subst. obscūrum -ī, n tema, tem(n)ína: noctis V., obscuro coeptae lucis T. v temi porajajočega se dne (zaznavajočega se svita), in obscuro contineri (o ptičih) Sen. ph.; pren.: si in tantā scriptorum turbā mea fama in obscuro est L., veritas in obscuro latere adhuc existimatur Lact.

2. skriven (skrit), neviden, neopažen: locus L., antrum O., tabernae H. zakotne krčme, obscurus in ulvā delitui V., o. Pallas O. v starko preoblečena, v podobi starke, mamma Val. Fl. zmerno se dvigajoče, simultates partim obscurae, partim apertae Ci., o. odium T., vitam transmittere per obscurum Sen. ph. na tihem, obscure perire, ferre egestatem Ci., non obscure gerere simultatem Suet. ne prikrivati sovraštva; occ. po značaju skrit, molčeč, zadržan, miren, vase zaprt (naspr. apertus): homo versutus, obscurus, astutus Ci., obscurior natura (čud) T., Tiberius obscurus adversus alios, ei uni intectus T.

3. metaf.
a) po glasu nerazločen, zamolkel: vox Q., cantus obscurior Ci., Q.
b) razumu temen = nejasen, nerazumljiv, negotov (naspr. perspicuus): oracula Ci., Heraclitus valde obscurus Ci., utilitatis ratio aut perspicua nobis aut obscura Ci., cur hoc tam obscurum est et caecum? Ci., quasi res dubia aut obscura sit Ci., non est obscurum (jasno, očitno je), ad quem suspicio maleficii pertineat Ci., neque est obscurum, quin in contrariis contraria sumenda sint Ci., vera obscuris involvo V., brevis esse laboro, obscurus fio H., nolo plebem Romanum obscurā spe et caecā exspectatione haerere Ci.; subst.: si potes id quoque docere, quod in obscuro est (v temi = nejasno), an didiceris Plin. iun.
c) po veljavi temen = neznan, neslaven, nesloveč, neugleden, nizek (naspr. clarus): humili atque obscure loco natus Ci., L., obscuris orti maioribus Ci., natus obscurissimis initiis Vell., obscuriora sunt eius gesta N. manj znana, hominibus litteratis et historicis est notior, populo et suffragatoribus obscurior Ci. manj znan, o. fama V. neslavnost, nomen C., non obscurus fuit Ci. brez slave.

obseg [è] moški spol (-a …)

1. matematika geometrija: der Umfang (kroga Kreisumfang); der Umfang, šiviljsko, krojaško: die Weite, -umfang, -weite (glasu Stimmumfang, glave Kopfumfang, bokov Hüftweite, pasu Taillenweite, prsi Brustumfang, Brustweite, trebuha Bauchumfang, vratu Halsweite, geografija zemlje Erdumfang, zvokov Tonumfang)

2. dohodkov, davkov: das Aufkommen (dejanski Ist-Aufkommen, hranilnih vlog Sparaufkommen, prometa Verkehrsaufkommen); der Stand, Bestand ( vojskamirnodobski oboroženih sil Friedensbestand, Friedensstand); das Ausmaß, das Volumen, der Umfang (proizvodnje Produktionsvolumen); der Bereich (številski Zahlbereich)
obseg naročil die Auftragslage

3. matematika algebrska struktura: der Körper
razširitev obsega matematika der Erweiterungskörper
|
po obsegu umfangsmäßig

obsequēl(l)a -ae, f (obsequī) ustrežljivost, ugodljivost, popustljivost: Afr. fr., Hier., Prud., Non., obsequelam (po nekaterih izdajah obsequentiam) facere alicui Pl. ustreči, popuščati komu, obsequela orationis S. fr. govorjenje je po godu, obsequela obsequium P. F., obsequela legis Aug.

observantia -ae, f (observāre)

1. opazovanje, zaznava(nje), zapažanje: temporum Vell.

2. metaf.
a) ozir, pozornost do drugih, (veliko) spoštovanje, spoštljivost, čislanje: tenuiorum Ci., obsequium et o. in regem L., mea Plancus in Ci. ep. do mene.
b) pazljivost na kaj, obdržanje, vzdrževanje, ohranjanje česa, ravnanje po čem, upoštevanje, izpolnjevanje, izvrševanje: prisci moris Val. Max., iuris, legum Icti., ex hac observantiā (navada) nonnumquam solus cenitabat Suet.; occ. ohranjanje verskih običajev = služba božja, bogoslužje, vera: Cod. Th.

observation [ɔbzəvéišən] samostalnik
opazovanje, zapažanje, ogledovanje; opazka, pripomba

to keep s.o. under observation opazovati, motriti koga
to take an observation določiti zemljepisno dolžino ali širino po legi sonca ali zvezd

obsidiālis -e (obsidium) oblegovalen, obseden: secundum consulis donationem legiones gramineam coronam obsidialem (po nekaterih izdajah obsidionalis), clamore donum adprobantes, Decio inponunt L. (7, 37, 2) (venec, kakršnega so dajali vojaki vojskovodji, ki je rešil vojsko, ki jo je sovražnik zajel ali hudo pritiskal nanjo).

obsodíti (-im) | obsójati (-am) perf., imperf.

1. jur. condannare, comminare una pena; ekst. condannare, deplorare, deprecare:
obsoditi na denarno kazen, na smrt condannare a pena pecuniaria, a morte
obsoditi na dosmrtno ječo condannare all'ergastolo, comminare la pena dell'ergastolo
obsoditi teroristično dejanje deprecare l'atto terroristico

2. accusare:
po krivem obsoditi accusare ingiustamente
ekst. obsoditi koga za izdajalca accusare uno di tradimento
obsoditi koga za neumnega dare a uno dello stupido

obstoj [ò] moški spol (-a …)

1. filozofija die Existenz, das Dasein
pravni obstoj rechtliche Existenz
filozofija obstoj po samem sebi die Subsistenz

2. (obstajanje) das Vorkommen, das Vorhandensein, das Bestehen; razlogov: das Vorliegen
nadaljni obstoj der Fortbestand, das Weiterbestehen, das Fortbestehen

3. (preživetje) das Dasein, das Überleben
|
nevaren za obstoj existenzbedrohend
upravičen do obstoja existenzberechtigt, daseinsberechtigt
imeti pravico do obstoja daseinsberechtigt sein
način obstoja die Daseinsweise
pravica do obstoja die Existenzberechtigung, Daseinsberechtigung
vprašanje obstoja die Existenzfrage