poka|zati2 (-žem) kazati (priti na dan z) zeigen, vorzeigen, aufweisen; pogum ipd.: entwickeln, an den Tag legen, beweisen (da se ne boji smrti Todesmut beweisen); (izdajati) verraten, sich anmerken lassen (jezo sich den Zorn anmerken lassen); živalstvo, zoologija polž roge: hervorstrecken
pokazati barvo pri kartanju: Farbe bedienen, figurativno Farbe zeigen, Flagge zeigen, (opredeliti se) sich bekennen zu
pokazati jezik die Zunge herausstrecken/zeigen
pokazati karte figurativno mit der Farbe an den Tag kommen, sich in die Karten sehen lassen
ne pokazati kart sich nicht in die Karten sehen lassen (tudi figurativno)
pokazati kremplje die Krallen zeigen
pokazati osle komu (jemandem) einen Vogel zeigen, (jemandem) eine lange Nase machen
pokazati roge komu (jemandem) die Hörner bieten
pokazati zobe komu (jemandem) die Zähne zeigen
imeti kaj pokazati sich sehen lassen können
že pokazati komu schon zeigen, (jemandem etwas) husten, (jemandem) heimleuchten, (jemandem) zeigen, was eine Harke ist, es (jemandem) geben
ki te ga ni sram pokazati zum Vorzeigen
Zadetki iskanja
- pokázati (-kážem) | pokazováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. mostrare, far vedere, indicare; esibire:
pokazati dokumente mostrare, esibire i documenti
pokazati stanovanje far vedere, mostrare l'appartamento
pokaži mi človeka, ki to zmore indicami uno che ne è capace
2. (pokazati z roko, s prstom) additare, segnare a dito
3. (dati podatek) indicare, segnare:
brzinomer je pokazal 200 km na uro il tachimetro segnava 200 km all'ora
4. mostrare, esibire, svelare, scoprire:
kadar se zasmeje, pokaže lepe zobe quando ride mostra una chiostra di denti bellissimi
5. (narediti, da kaj postane vidno, da se kaj zve) dimostrare; svelare; rivelare:
želim na kratko pokazati na nekatere napake vorrei in questa sede accennare ad alcuni errori
6. (narediti opazno) mostrare, dimostrare, spiegare; squadernare:
pokazati jezo, naklonjenost mostrare rabbia, benevolenza
pokazati nadarjenost za glasbo (di)mostrare talento per la musica
pog. pokazati figo, fige komu fare le fiche a qcn.
pren. pokazati hrbet komu voltare le spalle a qcn.
pokazati (hudiča) komu far vedere a qcn.
pokazati jezik mostrare la lingua (in dispregio)
pokazati (svoje) karte mettere le carte in tavola, venire al dunque
pokazati (svoje) kremplje mostrare la propria arroganza, prepotenza
pokazati liste buttare le foglie
pokazati osla, osle fare marameo
pokazati pete, podplate scappare, tagliare la corda
pokazati roge mostrare i denti; opporsi; mostrarsi arduo, difficile
pokazati vrata mostrare la porta, cacciare in malo modo
šport. pokazati na sredino igrišča, na belo točko fischiare la rete, fischiare un rigore
pokazati s prstom na additare, segnare a dito, smascherare qcn.
ti bom že pokazal ti farò vedere io
imeti kaj pokazati essere ricco, benestante, vantare, avere al proprio attivo
ta pisatelj ima kaj pokazati è uno scrittore che ha al proprio attivo varie opere di successo
B) pokázati se (-kážem se) | pokazováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. mostrarsi, manifestarsi, dipingersi, affiorare:
na obrazu se mu je pokazal strah sul volto gli si dipinse la paura
2. sorgere; delinearsi, apparire:
sonce se je pokazalo na obzorju il sole apparve all'orizzonte
3. presentarsi:
šel se je pokazat dekletovim staršem andò a presentarsi ai genitori della ragazza
4. professarsi:
pokazati se hvaležnega do mostrarsi grato a
5. risultare, rivelarsi:
pokazati se za napačno risultare falso, sbagliato, errato
pokazati se kot koristno riuscire utile
koristnost varovanja okolja se bo pokazala s časom l'utilità della tutela dell'ambiente si rivelerà col tempo
6. farsi vedere, darsi arie, pavoneggiarsi:
hotel se je pokazati pred njo voleva darsi delle arie davanti a lei - poke2 [póuk]
1. prehodni glagol
suniti, suvati, dregniti, dregati, poriniti, porivati (in v, noter)
preluknjati, napraviti luknjo (in v)
podrezati (ogenj); pomoliti (glavo), vtakniti (nos into v)
2. neprehodni glagol
vtikati se; bosti, dregniti, dregati (at)
bezati, brskati (in)
iskati, stikati, tipati (v mraku)
don't poke your nose into my affairs ne vtikaj nosu v moje zadeve
to poke and pry biti radoveden, brskati za čem
to poke fun at norčevati se iz koga
to poke one's head iztegniti vrat, pomoliti glavo - pokeraški pridevnik
1. (o pokru) ▸ pókerpokeraški trik ▸ pókertrükkpokeraška partija ▸ pókerparti
2. (ki ne kaže čustev) ▸ pókerpokeraški izraz ▸ pókerarcVse skupaj je sprejemal s pokeraški izrazom na obrazu, ki je le redko izdajal kakršnokoli čustvo. ▸ Mindent pókerarccal fogadott, ritkán lehetett bármilyen érzést leolvasni az arcáról. - poklíc calling, vocation; occupation; profession; (obrt, rokodelstvo) trade
akademski poklíci the learned professions
rokodelski poklíci pl manual trades pl
kaj je njegov poklíc (po poklícu)? what is his profession?
po poklícu je učitelj he is a teacher by profession
avtomehanik je po poklícu he is a motor mechanic by trade
kakšen poklíc si bo izbral? what profession will he choose?
redni (postranski) poklíc full-time, regular (secondary) occupation
izbrati poklíc to choose a vocation
ne čutim poklíca za študij prava I have no vocation for legal studies, I feel no urge to take up the law
lotiti se poklíca to enter a profession, to take up (ali to go in for) a profession
opravljati svoj poklíc to attend to one's business
zgrešiti svoj poklíc to mistake one's vocation - pokonci2 [ô] (ne speč) auf
biti pokonci [aufsein] auf sein
ostati pokonci aufbleiben - pokônci adv. diritto, eretto; su, in piedi:
držati se pokonci stare diritto
komaj se držati pokonci reggersi a malapena in piedi
pren. upanje ga drži pokonci la speranza lo mantiene in vita
planiti pokonci alzarsi su, balzare in piedi
pren. biti pokonci (biti zdrav, bolje se počutiti) essere sani, stare bene; (biti buden, vstati) stare su, stare svegli, alzarsi (biti vznemirjen, pozoren) essere in subbuglio; stare all'erta; (biti zaposlen) essere impegnati
biti zgodaj pokonci alzarsi presto
ob zločinu je bilo pokonci vse mesto il delitto sconvolse l'intera città
pri iskanju zločinca je bila pokonci vsa policija alla ricerca del delinquente erano impegnate tutte le forze dell'ordine
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. lasje so mi šli pokonci mi si rizzarono i capelli, presi una terribile paura
pren. držati pokonci (podjetje, revijo ipd. ) tenere in piedi (un'azienda, una rivista,...)
pren. imeti ušesa pokonci essere tutto orecchi
pren. nositi glavo pokonci andare con la testa eretta
pren. postaviti se pokonci ribellarsi
pren. spraviti otroke pokonci (vzgojiti) allevare i bambini
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi - pokopališče samostalnik
1. (prostor za pokop) ▸ temető, sírkertmestno pokopališče ▸ városi temető, városi sírkertvaško pokopališče ▸ falusi temetőpokopati na pokopališču ▸ temetőben eltemeturejanje pokopališča ▸ temetőrendezésširitev pokopališča ▸ temető bővítéseobisk pokopališča ▸ temetőlátogatáspokopališče ob cerkvi ▸ templom melletti sírkertgrob na pokopališču ▸ sír a temetőbenpasje pokopališče ▸ kutyatemetőpočivati na pokopališču ▸ temetőben nyugszik, temetőben pihenPokopališče sicer redno čistijo in urejajo, posebej pa ga ne nadzirajo. ▸ A temetőt ugyan rendszeresen tisztítják és rendezik, de nem látnak el benne külön felügyeletet.
Povezane iztočnice: judovsko pokopališče, židovsko pokopališče, vojaško pokopališče, žarno pokopališče
2. (odlagališče vozil) ▸ temetőpokopališče avtomobilov ▸ autótemetőMojster na svojem pokopališču starih avtomobilov ni našel rabljenega žarometa. ▸ A mester nem talált használt fényszórót az autótemetőben.pokopališče ladij ▸ hajótemetőpokopališče vlakov ▸ mozdonytemetőpokopališče letal ▸ repülőgép-temetőSpotoma smo si ogledali še pokopališče letal, kamor so letalske družbe po upadu letalskega prometa spravile odvečna letala. ▸ Útközben meglátogattuk a repülőgép-temetőt is, ahová a légitársaságok a légiforgalom visszaesése után a feleslegessé vált gépeiket helyezték el.
3. (o odvečnosti ali zastarelosti) ▸ temető
Iz središča intelektualnih idej se je univerza spremenila v pokopališče idej. ▸ A szellemi eszmék központjából az egyetem az eszmék temetőjévé vált.
Avtomobilska industrija pozna kar nekaj modelov avtomobilov, ki so namesto bleščečega uspeha na trgu doživeli bridek konec na pokopališču zgodovine. ▸ Az autóipar számos olyan autómodellről tud, amelyek ahelyett, hogy fényes sikert arattak volna a piacon, szomorú véget értek a történelem temetőjében.
Oprostite, gospod predsednik, ampak vaša vlada je že od leta 92 naprej kot pokopališče ministrov. ▸ Elnézést, elnök úr, de az ön kormánya már '92 óta a miniszterek temetője. - pokorávati se obedecer; someterse (a)
ne se pokoravati negarse a someterse, negar la obediencia - pokórnost, pokórščina soumission ženski spol , obéissance ženski spol , subordination ženski spol ; (fevdnemu gospodu nekoč) hommage moški spol
duhovniška pokornost (religija) obédience ženski spol
slepa pokornost obéissance passive (ali absolue), soumission aveugle
odreči se pokorščini refuser d'obéir, refuser obéissance à quelqu'un
ne znati si pridobiti pokorščino ne pas savoir se faire obéir - pokriva|ti (-m) pokriti (dauernd, immer wieder) bedecken, denarno, šport igralca: decken; gradbeništvo, arhitektura, geologija dachen; streho: eindecken, abdecken; obleka
ki ne pokriva … -frei
(gležnjev knöchelfrei, kolen kniefrei, ramen schulterfrei) - pokurjáčiti -kùrjāčīm
I. narediti za volka, povolčiti: pokurjačiti koga
II. pokurjačiti se postati volk, povolčiti se: i vi biste se pokurjačili, a nekmoli ona slaba raja što se digla na nju i ala i vrana tudi vi bi postali volkovi ne samo tista slabotna raja, zoper katero se je vzdignilo vse, kar leze in kar gre - pokvari|ti si (-m si) kvariti si želodec ipd.: sich (den Magen) verderben, nastop: verpatzen, razgled: sich verbauen, življenje: (sein Leben) verkorksen; možnosti, načrt: sich vermasseln
ne dati si pokvariti veselja ipd.: sich (etwas) nicht verdrießen lassen - pól adv.
A)
1. mezzo; metà; semi-:
pol kilograma mesa mezzo chilo di carne
pol ure hoda mezz'ora di cammino
prišel je pred pol leta è venuto mezzo anno fa
ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
deliti si stroške na pol dividere le spese a metà
vlak je (na) pol prazen il treno è mezzo vuoto, semivuoto
na pol porušen semidistrutto
2. in pol pren. (za izražanje velike stopnje pozitivnih lastnosti):
dekle in pol un fiore di ragazza
možak in pol un vero galantuomo
pojesti hudiča in pol mangiare per quattro, a quattro palmenti
študirati pol večnosti studiare un'eternità
ne biti vredno pol beliča non valere un fico secco
3.
iti na pol spaccarsi in due
spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta
poslušati samo na pol ušesa essere disattento
voj. pol na desno, pol na levo front' a dest' dest'! front' a sinist' sinist'!
dobro spanje je pol zdravja il sonno fa buon sangue
B) pól f inv. mezzo:
ura je pol sedmih sono le sei e mezzo
pet minut do pol devetih le otto e venticinque - polakomni|ti se (-m se) oblasti: vom Machthunger [erfaßt] erfasst werden; denarja, hiše: locken (polakomnil se je (nevestinega) denarja ihr Geld lockte ihn; te hiše se nihče ne polakomni dieses Haus lockt niemanden)
- pòlaziti -īm
I.
1. odhajati: polaziti na put, u Dubrovnik
2. obiskovati: polaziti predavanja na fakultetu; polaziti gimnaziju, srednju, osnovnu školu
3. obiskovati, obiskati: mlad šumar me često polazi me pogosto obišče; ja sam u varoši polazio sve gazde i sve one koji novi put počinju sa radnjom; ja sam polazio svoga brata u gradu
4. možiti se: djevojka svojevoljno polazi za tebe
5. izhajati: ja polazim sa tog gledišta, s te pretpostavke
6. to mu ne polazi za rukom to mu ne uspeva, to mu ne gre
II. polaziti se obiskovati se - polètjeti polètīm (ijek.), polèteti polètīm (ek.)
1. poleteti: ptica je poletjela; polètio, polèteo je mišlju daleko u svijet, u svet; pored mene polètjele, polètele su tri granate
2. pohiteti; poletjeti kome u pomoć
3. neće mu vlas s glave poletjeti ne bo mu padel las z glave; da mi ne poleti glava da ne bo šla glava; poletjeti kome u oči divje napasti koga - polèžati -īm
1. poležati: vi tu poležite dok se ne vratim
2. poleči: kad poleži pšenica
3. ekspr. odsedeti svoje v ječi: i zatvor je za ljude, pa i da poležiš koji dan, neče ti srma opasti ne bo ti padla krona z glave - policija samostalnik
1. (organizacija; policisti) ▸ rendőrségprijaviti policiji ▸ rendőrséget értesítKer ga niso mogli izslediti, so oškodovanci podjetnika prijavili policiji. ▸ Mivel nem tudták kinyomozni a hollétét, a károsultak a vállalkozó ellen feljelentést tettek a rendőrségen.predati policiji ▸ rendőrségnek átadnačelnik policije ▸ rendőrség elöljárójaenota policije ▸ rendőrségi egységposredovanje policije ▸ rendőrség közbelépésePo posredovanju policije se je sin pomiril, a ne za dolgo. ▸ A rendőrség közbelépését követően a fiú megnyugodott, de nem hosszú időre.poklicati policijo ▸ kontrastivno zanimivo rendőrt hívsodelovanje s policijo ▸ rendőrséggel való együttműködésv spremstvu policije ▸ kontrastivno zanimivo rendőri kísérettelgeneralni direktor policije ▸ kontrastivno zanimivo rendőrfőkapitánypredstavnica policije ▸ rendőrség képviselőjeizročiti policiji ▸ rendőrségnek átadbežati pred policijo ▸ rendősség elől menekülsodelovati s policijo ▸ rendőrséggel együttműködiklokalna policija ▸ helyi rendőrségTvoje izginotje smo javili policiji. ▸ Az eltűnésedről értesítettük a rendőrséget.
Povezane iztočnice: obmejna policija, finančna policija, avtocestna policija, tajna policija, uniformirana policija, vojaška policija
2. (policijska postaja) ▸ rendőrségpoklicati na policijo ▸ rendőrséget felhívoditi na policijo ▸ rendőrségre elmegyNaslednje jutro se je odločila, da bo odšla na policijo in povedala, kaj se ji je pripetilo. ▸ Másnap reggel úgy döntött, hogy elmegy a rendőrségre, és elmondja, mi történt vele.iti na policijo ▸ rendőrség megyprijaviti na policiji ▸ rendőrségen feljelentést teszV nedeljo zjutraj so na policiji prijavili tatvino kombija. ▸ Vasárnap reggel a rendőrségen bejelentették a furgon ellopását.odpeljati na policijo ▸ rendőrségre elszállít - polisson, ne [pɔlisɔ̃, ɔn] adjectif neubogljiv, poreden, razposajen, navihan, nevzgojen, nespodoben; umazan; opolzek; masculin, féminin neubogljivec, -vka, porednež, razposajenec, pridanič, navihanec, nespodobnež, umazanec, objestnež, pobalin