tutoyer [tütwaje] verbe transitif tikati (quelqu'un koga); biti domačz; reči komu ti
il tutoie tout le monde on tika vse
ils se tutoient (oni) se tikajo med seboj
Zadetki iskanja
- tutto
A) agg.
1. ves, cel:
tutta l'Italia vsa Italija
tutta Milano ves Milan
a tutt'oggi do danes
tutto a un tratto nenadoma; (v podkrepitev samostalnika)
correre a tutto spiano, essere di un'onestà a tutta prova, piovere a tutt'andare teči nepretrgoma, biti skrajno, dokazano pošten, liti neprenehoma
essere tutt'uno biti isto
2.
tutti e due, tutti e tre oba (obe), vsi trije
una volta per tutte enkrat za vselej
inventarle, pensarle tutte izmisliti si, domisliti si vse mogoče
3. vsak:
sotto tutti gli aspetti v vsakem pogledu
in tutti i casi v vsakem primeru
in tutti i modi na vsak način
tutte le volte che vsakokrat ko
4. ves (v vsakem delu, povsod):
erano tutti contenti bili so prav veseli
è tutto bocca, naso, occhi sama usta, nos, oči so ga
essere tutto casa, famiglia, lavoro biti zelo skrben gospodar, oče, delavec
essere tutto lingua pren. jezik imeti dobro namazan
essere tutt'occhi, orecchi pozorno gledati, poslušati
B) pron. vse:
con tutto che čeprav
in tutto skupaj
in tutto e per tutto popolnoma, povsem
innanzi tutto, prima di tutto predvsem
per tutto dire skratka
tutto sommato eno z drugim
ci si abitua a tutto človek se navadi na vse
essere buono a tutto lotiti se vsakega dela
essere capace di tutto biti vsega zmožen
fare di tutto lotiti se vsakega dela
fare di tutto per na vso moč si prizadevati, da bi (dosegel cilj)
mangiare di tutto biti požrešen, jesti vse
questo è tutto (in) to je vse
tutto bene? je vse v redu?
tutto sta nel važno je, da
C) avv. popolnoma, povsem, docela:
del tutto popolnoma
di tutto tutto popolnoma
tutt'al più kvečjemu
tutt'altro sploh ne, nikakor
tutt'intorno vse naokoli
Č) m invar.
1. vse:
rischiare il tutto per tutto tvegati vse, postaviti vse na kocko
2. celota:
formare un tutto tvoriti celoto - tuyau [tɥijo] masculin cev; dimnik pri lokomotivi; (= tuyau de paille) (slamnata) bilka; peresna cev, tulec; (= tuyau d'orgue) piščal pri orglah; figuré, familier (zaupno) sporočilo, informacija, podatek, namig; (v šoli) »plonkarica«; populaire cilinder (pokrivalo); okrasna guba v obliki cevke
tuyau d'amenée, de décharge, de conduite d'eau, coudé, de raccordement dovodna, odtočna, vodovodna, kolenasta, priključna cev
tuyau d'arrosage (gumasta) cev za škropljenje ali zalivanje
tuyau d'échappement izpušna cev
tuyau de prise d'essence dovod bencina
avoir un bon tuyau aux courses imeti dobro informacijo pri (konjskih) dirkah
dire, raconter quelque chose à quelqu'un dans le tuyau de l'oreille (zaupno) komu kaj povedati na uho
donner des tuyaux sur un projet dati (zaupne) informacije, podatke o nekem načrtu
un tuyau crevé (figuré) slaba informacija - tympan [tɛ̃pɑ̃] masculin, anatomie ušesni bobnič; architecture okrašeno ali gladko polje nad okni ali portali, timpanon
bruit masculin à crever le tympan oglušujoč hrup
crever, déchirer, rompre le tympan à quelqu'un raztrgati komu bobnič (s hrupom, vpitjem) - type [tip] masculin tip; vzorec, model; standard; tiskarska črka; familier moški, mož(akar); populaire dečko, ljubček
les types humains človeški tipi
type-standard, type-courant standardni tip
type de voiture model avtomobila
un chic type čeden človek
un drôle de type čudak
erreur féminin type tipična nnpaka
avoir le type oriental biti orientalskega tipa
Harpagon est le type de l'avare Harpagon je tip skopuha
il n'est pas mon type ni moj tip, ni mi všeč - Tyrol [tirɔl] masculin Tirolsko
le Tyrol méridional južno Tirolsko - ubíjati tuer ; (umoriti) assassiner; massacrer
čas ubijati (figurativno) tuer le temps
ubijati se se donner beaucoup de mal, s'évertuer, s'efforcer, s'escrimer, s'éreinter, s'échiner, se tuer à faire qe
ubijati se z delom se tuer au travail
ubijati si glavo (figurativno) se casser la tête à - ubíjati (-am) | ubíti (ubíjem)
A) imperf., perf.
1. uccidere, ammazzare; lov. abbattere:
okupator je ropal in ubijal gli occupatori saccheggiavano e uccidevano
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
2. rompere, spaccare:
ubijati šipe, jajca rompere i vetri, le uova
3. pren. ammazzare, sfiancare:
ubijati s težkim delom ammazzare di lavoro
4. pren. togliere, defraudare, privare:
ubijati komu voljo do dela togliere a uno la voglia di lavorare
5. pren.
ubijati čas, ubijati dolgčas ammazzare il tempo
ubijati čas z ribolovom ammazzare il tempo pescando
6. pren. attenuare, rompere, rovinare:
ubiti ritem rompere il ritmo
B) ubíjati se (-am se) | ubíti se (ubíjem se) imperf., perf. refl.
1. ammazzarsi, uccidersi, suicidarsi
2. pren. ammazzarsi:
ubijati se z delom ammazzarsi di lavoro, sfacchinare, sfiancarsi
3. pren. scervellarsi, lambiccarsi il cervello:
ubijati se s problemom lambiccarsi il cervello con un problema
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delo moram končati, pa če se ubijem devo finire il lavoro a tutti i costi
pren. ubijati se z revščino vivere negli stenti, languire nella miseria - ubiquité [-kɥite] féminin povsodnost
avoir le don d'ubiquité, être doué d'ubiquité biti istočasno povsod
je n'ai pas le don d'ubiquité ne morem biti povsod istočasno - ublaževáti (-újem) | ublažíti (-ím) imperf., perf.
1. mitigare, alleviare; moderare:
ublažiti bolečine alleviare i dolori
ublaževati kritiko moderare le critiche
2. smorzare; ridurre:
ublažiti pritisk ridurre la pressione
3. pren. addolcire, ingentilire:
prijeten nasmeh mu ublažuje poteze na obrazu un affabile sorriso ne addolcisce i tratti del volto - ubôsti
se ubosti v prst se piquer le doigt - ubraníti (-im)
A) perf. ➞ braniti
1. difendere; proteggere, preservare:
ubraniti položaje difendere le posizioni
ubraniti čast difendere il proprio onore
2. ubraniti pred difendere da:
ubraniti rastline pred boleznimi difendere le piante dalle malattie
3. impedire:
tega mi ne bo nihče ubranil questo non me lo impedirà nessuno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. ubraniti naslov prvaka riconquistare il titolo di campione
šport. ubraniti enajstmetrovko parare il calcio di rigore
B) ubraníti se (-im se) perf. refl. difendersi; trattenere:
ubraniti se mraza difendersi dal freddo
ubraniti se solz trattenere le lacrime
ne moči se ubraniti smeha non poter trattenersi dal ridere, non poter frenare le risate - ubrísati effacer, rayer
ubrisati koga donner (ali porter, asséner, familiarno flanquer) un coup à quelqu'un
ubrisati jo se sauver, s'échapper, faire une tugue
vino se ubriše le vin s'épure (ali se clarifie, se décante)
nebo (vreme) se ubriše le ciel (le temps) s'éclaircit - učínek effet moški spol , action ženski spol , efficacité ženski spol , résultat moški spol , rendement moški spol , production ženski spol , performance ženski spol , puissance ženski spol , valeur ženski spol
brez učinka sans effet, sans efficacité, inefficace, inopérant
jalov učinek (ec) puissance réactive (ali déwattée)
pravi učinek puissance réelle (ali active, efficace)
pravni učinek validité ženski spol juridique
razstrelni učinek effet d'explosion (ali explosif)
strelni učinek effet utile du tir
svetlobni učinek effet lumineux
učinek na uro rendement (ali débit moški spol) horaire
zdravilni učinek effet salutaire
s takojšnjim učinkom avec effet immédiat
imeti odločilen učinek produire un effet décisif
napraviti učinek na koga faire (ali produire, avoir) de l'effet sur quelqu'un
ostati brez učinka rester sans effet
plačati po učinku payer à (ali suivant) la production, payer au (ali suivant le) rendement
ni učinka brez vzroka il n'y a pas d'effet sans cause, il n'y a pas de fumée sans feu - učínek (-nka) m effetto, risultato, azione, prestazione, rendimento; virtù:
doseči zaželeni učinek ottenere l'effetto voluto
zdravilni učinki rastline le virtù medicinali di una pianta
farm. diuretični učinek (zdravila) l'effetto diuretico (del farmaco)
kem. fotokemični učinek effetto fotochimico
učinek tople grede effetto serra
pog. učinek mamila sbarellamento
um. posebni, svetlobni, zvočni učinki effetti speciali, luminosi, acustici - učinkováti agir (ali influer) sur quelqu'un (ali quelque chose) , opérer sur quelque chose, être efficace, faire de l'effet, avoir de l'effet sur, faire impression
dobro (slabo) učinkovati produire bon (mauvais) effet
pomirjevalno učinkovati (medicina) être (d'un effet) calmant
zdravilo je učinkovalo le reméde a agi (ali a produit (fait) de l'effet)
to je učinkovalo nanj cela a fait impression sur lui
učinkovati na daljavo agir à distance - učíti enseigner, professer, apprendre quelque chose à quelqu'un, instruire quelqu'un dans quelque chose, faire des cours (ali la classe) , donner des leçons
učiti koga branja, brati apprendre (ali montrer) à lire à quelqu'un
dati koga učiti (v uk) mettre quelqu'un en apprentissage
učiti se apprendre, étudier, s'instruire, (obrti) être en apprentissage
učiti se francoščine apprendre le français
učiti se brati apprendre à lire
učiti se igrati na klavir apprendre à jouer du piano, étudier le piano
učiti se na pamet apprendre par cœur
on se lahko (težko) uči il apprend facilement (difficilement) - učíti (-ím)
A) imperf.
1. insegnare, istruire; ammaestrare:
učiti koga angleščino insegnare a qcn. l'inglese
učiti koga plesti insegnare a qcn. il lavoro a maglia
učiti na osnovni, srednji šoli insegnare nella scuola elementare, nelle medie
učiti klavir insegnare il pianoforte
učiti psa ammaestrare il cane
2. (razlagati, razglašati, kaj je resnično, pravo):
to je učil Sokrat così insegnò Socrate
laži nas niso učili non ci hanno insegnato a mentire
B) učíti se (-ím se) imperf. refl.
1. imparare, studiare:
učiti se kuhanja imparare a cucinare
učiti se za šolo, za življenje studiare per la scuola, per la vita
učiti se pesem na pamet imparare la poesia a memoria
na napakah se učimo sbagliando si impara
2. pog. imparare (il mestiere):
učiti se za kovača imparare il mestiere del fabbro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
le kje si se učil manir! dove hai imparato la (buona) creanza!
človek se do smrti uči si impara tutta la vita - učíti enseñar (koga kaj a alg a/c) ; instruir (koga kaj a alg en a/c) ; dar clases (ali lecciones)
učiti koga branja enseñar a leer a alg
dati koga učiti (v uk) poner a alg en aprendizaje
učiti se aprender, (obrti) hacer el aprendizaje, estar de aprendiz
učiti se pri kom aprender con alg
učiti se (guliti se) quemarse las cejas estudiando, empollar
učiti se španščine aprender (el) español
učiti se brati (smučati) aprender a leer (a esquiar)
učiti se igrati na klavir aprender a tocar el piano, estudiar piano
na pamet se učiti aprender de memoria
on se težkó uči aprende con dificultad, le cuesta trabajo estudiar - úd (-a) (pl. údje, údi) m
1. anat. membro (pl. membra); arto, estremità:
pretegniti, razgibati ude sgranchire le membra
spodnji, zgornji udje estremità inferiori, superiori
(moški) spolni ud membro virile, pene
pren. cel dan prekladati ude po postelji poltrire tutto il santo giorno sotto le coltri
2. star. (član) membro (pl. membri)