Franja

tenir* [tənir]

I. verbe transitif

1. držati

elle tenait un enfant dans ses bras držala je otroka v naročju
tenir l'enfant par la main držati otroka za roko
tenir les cordons de la bourse (figuré) nadzirati izdatke (v gospodinjstvu)
tenir quelqu'un en échec držati koga v šahu
tenir quelqu'un imeti koga v rokah, moči ga kaznovati
si je le tenais! če bi ga imel v rokah!
tenir compagnie à quelqu'un delati komu družbo
tenir le bon bout (familier) biti v najugodnejšem položaju
tenir sa langue držati jezik (za zobmi), molčati
ce vêtement tient chaud ta obleka drži toploto

2. prenesti, upirati se (čemu)

tenir le vin prenesti vino, moči popiti mnogo vina
tenir le choc, le coup izdržati sunek (trk), udarec
tenir tête à quelqu'un postaviti se komu po robu

3. imeti

tenir conseil posvetovati se
tenir lieu de nadomeščati
tenir quelque chose de bonne saurce imeti kaj iz dobrega vira
de qui tenez-vous ce renseignement? od koga imate to informacijo?
il tient cela de son père on ima to po svojem očetu
tenir un rhume de cerveau, une grippe imeti nahod, gripo
tenir la vérité imeti, vedeti resnico
tenir un discours imeti govor
mieux vaut tenir que courir bolje je (že) imeti kot (šele) upati
un tiens vaut mieux que deux tu l'auras boljši je vrabec v roki kot golob na strehi; bolje je drži ga kot lovi ga

4. zavzemati (prostor), vsebovati

la table tient toute la pièce, trop de place miza zavzema vso sobo, preveč prostora
la voiture est trop petite pour nous tenir tous avto je premajhen, da bi šli vsi vanj

5. upravljati, voditi, voziti

tenir un hôtel voditi hotel
tenir le ménage voditi gospodinjstvo
tenir la caisse, la comptabilité, les livres voditi blagajno, računovodstvo, knjige
le conducteur tient sa droite voznik vozi po desni (strani)
tenir compte de quelque chose upoštevati kaj

6. držati, spoštovati

tenir sa parole držati svojo besedo, biti mož beseda

7.

tenir en estime ceniti
tenir quelqu'un pour imeti, smatrati koga za
nous le tenons pour un honnête homme imamo ga za poštenjaka
je tiens ce fait pour certain to dejstvo smatram za zanesljivo
tenez-vous-le pour dit! dajte si to dopovedati!
tenez-le pour dit! zapomnite si to!

8.

tiens! tenez! ná! tu imaš! nâte! tu imate!
tenez, voilà votre argent! nate svoj denar!
tenez, je l'ai vu hier no, videl sem ga včeraj
tiens! glej no!
tiens! tiens! c'est étrange! glej no, to je čudno!

II. verbe intransitif

1. držati (se) (na istem mestu), vzdržati; trajati

mes lunettes ne tiennent pas moja očala ne drže; stojé dobro
je ne tiens pas debout ne vzdržim več na nogah (od utrujenosti)
(figuré) votre histoire ne tient pas debout vaša zgodba ni verjetna
ta coiffure, ta permanente tient bien tvoja pričeska, trajna ondulacija drži dobro
leur amitié tient toujours njihovo prijateljstvo še vedno drži
cela tient toujours pour dimanche? še vedno drži (dogovor) za nedeljo?

2. upirati se; vztrajati, vzdržati, ne popustiti

tenir bon vztrajati, dobro se držati
il faut tenir bon ne smemo odnehati, popustiti
je ne peux plus tenir, je ne puis y tenir ne morem več vzdržati (od nestrpnosti)
tenir pour une opinion vztrajati pri nekem mnenju

3. biti v čem, iti v kaj

nous ne tiendrons pas tous dans la voiture ne bomo šli vsi v avto

4.

tenir à biti navezan na; želeti, hoteti; odviseti (od); izhajati, biti posledica
il tient à cette femme navezan je, rad ima to žensko
elle ne tient plus à rien ni à personne ni ji več za nobeno stvar in za nikogar
je tiens à les inviter želim jih povabiti, rad bi jih povabil
si vous y tenez če vam je kaj do tega
j'y tiens beaucoup mnogo mi je do tega
il ne tient qu'à moi que ... (subj) le od mene je odvisno, da ...
qu'à cela ne tienne! naj ne bo od tega odvisno! to naj ne bo ovira!
leur dynamisme tient à leur jeunesse njihov dinamizem ima svoj vzrok v njihovi mladosti

5.

tenir de quelqu'un, de quelque chose (= imeti po kom, po čem) biti podoben komu, čemu; biti deležen
il tient beaucoup de son père zelo je podoben svojemu očetu
il a de qui tenir ima po kom biti tak
cela tient du miracle to je kot čudež, to sliči čudežu
en tenir pour quelqu'un biti zaljubljen v koga

III. se tenir

1.

se tenir à quelque chose držati se za kaj
tenez-vous à la rampe! držite se za ograjo!

2. (za)držati se, biti, ostati (v nekem položaju)

se tenir debout pokonci biti, stati
tiens-toi droit! ravno se drži!
se tenir tranquille biti miren
se tenir sur ses gardes varovati se, čuvati se, paziti
une histoire qui se tient zgodba, ki se zdi verjetna
se tenir bien, mal vesti se kot dobro, slabo vzgojena oseba
il sait se tenir en société on se zna dobro vesti v družbi

3. biti, nahajati se; vršiti se

se tenir près, auprès de quelqu'un biti poleg koga
la réunion se tient dans cette salle-là seja je, se vrši v oni dvorani

4.

ne pouvoir se tenir de ... ne se moči vzdržati, zadržati
il ne pouvait se tenir de rire ni si mogel kaj, da se ne bi smejal

5.

s'en tenir à quelque chose ostati pri čem, ne zahtevati več, omejiti se
tenz-vous-en là! ostanite pri tem!
je sais à quoi m'en tenir že vem, pri čem sem

6. držati eden drugega

se tenir par la main držati se za roko
dans cette affaire, tout se tient v tej zadevi je vse povezano med seboj

tēnsiō -ōnis, f (tendere) napetost, napon, razteg, razširitev, dilatacija

1. kot arhit. t.t. in voj. t.t.: papilionis, papilionum Hyg.; pl. tēnsiōnēs = napete vrvi: Vitr.

2. kot medic. t.t.
a) napetost, napenjanje, nategovanje, razteg, ténzija kakega uda: veretri nimia Cael.
b) napetost, skrčitev živcev, ténzija (kot bolezen): Plin. Val., Veg.

tēnsūra -ae, f (tendere)

1. (kot voj. t.t.) napenjanje, razpenjanje, postavljanje: papilionis Hyg.

2. kot medic. t.t. napetost telesa (kot bolezen): Veg.

tentaculaire [tɑ̃takülɛr] adjectif, zoologie tipalen; figuré ki se razvija v vse smeri

ville féminin tentaculaire mesto, ki se širi na vse strani (kot tipalke)

tenter [tɑ̃te] verbe transitif poskusiti, (po)skušati; zapeljevati, skušati, spravljati v skušnjavo, mikati, dražiti

tenter le coup (figuré) poskusiti
il a tenté de se suicider poskusil je napraviti samomor
tenter la fortune, la chance poskusiti srečo
tenter l'impossible poskusiti nekaj nemogočega
(vieilli) Dieu tenta Abraham Bog je preskusil, dal na preskušnjo Abrahama (njegovo zvestobo)
vous tentez Dieu (figuré) izpostavljate se velikim nevarnostim (kot da bi zahtevali od Boga, naj naredi čudež za vas)
tenter le diable izpostavljati (se) skušnjavi
tenter de convaincre quelqu'un skušati koga prepričati
ça ne me tente guère to me prav nič ne mika
je suis bien tenté de ... zelo me mika, da bi ...; nagibljem se k temu, da bi ...
se laisser tenter par pustiti se zapeljati po, ukloniti se, vdati se
tenter tout pour réussir poskusiti vse, da bi uspeli

tenter-hook [téntəhuk] samostalnik
tehnično kavelj za razpenjanje

to be on tenter-hooks figurativno biti v veliki napetosti, biti kot na žerjavici
to keep s.o. on tenter-hooks figurativno držati, imeti koga na natezalnici, mučiti koga

tepidus 3, adv. -ē (tepēre)

1. mlačen, (zmerno) topel, gôrek (gorák), mil: Lucan. idr., venti O., sol H., vapor Lucr., dies tepidiores Varr., Plin., loca tepidiora Plin., cubiculum hieme tepidissimum Plin., inter utrumque (frigidum et calidum) tepidum est Sen. ph., tepidae brumae H. tople (= mile) zime, tepidum ligurrire ius H. napol ohlajeno juho (omako), cruor V., tectum H. hladna, pullos tepide (na gorkem) habere Col., tepidius natare Plin. iun., cum tepidius (premlačno) forte lotus esset Lamp.; acc. sing. n kot adv.: notus tepidum spirat O. toplo veje.

2. (v negativnem pomenu) le še malo topel, že ohlajajoč se, ugašajoč, ugasel: rogus, foci O.

3. metaf. mlačen: haud tepidi ignes O. vroča ljubezen, mens O. mlačno srce, quia tepidus es et nec frigidus nec calidus, incipiam te evomere ex ore meo Vulg., tepidissime hoc dicebat Aug. prav hladno.

tèpsija ž (t. tepsi) pekač, pekača: bakrena, emajlirana tepsija; u -i se peče pita, hljeb; tepsija demirlija velik pekač na železnem stojalu, rabi nam kot miza; kao tepsija popolnoma raven

terása arhitektura terrace

narediti kot teráso to terrace
steklena terása ZDA sun parlor

terebra -ae, f (terere)

1. sveder, vrtalo: Ca., Col., Plin., Hier.; poseb. kot kirurško orodje: Cels.

2. têrebra = zidovrt, oblegovalni stroj, dolg drog s priostrenim koncem: Diades scriptis suis ostendit se invenisse turres ambulatorias, quas etiam dissolutas in exercitu circumferre solebat, praeterea terebram et ascendentem machinam Vitr.

3. metaf. vrtač = (žužek) lesni črv, kukec, trdoglàv, starejše lesogrizec: Isid.

terenec samostalnik
1. (avto) ▸ terepjáróSopomenke: terenski avto, terenski avtomobil
Povezane iztočnice: športni terenec

2. v zgodovinskem kontekstu (med NOB) ▸ terepharcosV vasi smo že našli nekaj borcev 4. bataljona, njihove ranjence in terence. ▸ A faluban megtaláltuk a 4. zászlóalj néhány katonáját, a sebesültjeiket és a terepharcosaikat.

3. (kdor dela na terenu) ▸ terepen dolgozó, terepmunkás
Plazovi se še naprej trgajo in ogrožajo več stanovanjskih hiš, do katerih se terenci šele prebijajo. ▸ Földcsuszamlások továbbra is előfordulnak, és több lakóházat fenyegetnek, amelyekhez igyekeznek eljutni a terepmunkások.
V Kopru sem leta 1990 delal na zavodu za zdravstveno varstvo, kjer sem prevzel vodenje oddelka za socialno medicino. Tam sem se kot terenec srečal z različnimi ljudmi, od prostitutk do odvisnikov. ▸ 1990-ben Koperben a Közegészségügyi Intézetben dolgoztam, ahol átvettem a szociális kezelési osztály irányítását. Ott terepmunkásként sokféle emberrel találkoztam, a prostituáltaktól a függőkig.

Terentīlius 3 Terentílij(ev), ime rimskega plebejskega rodu. Poseb. znan je C. Terentilius Arsa (Harsa) Gaj Terentilij Arza (Harza), ki je kot tribunus plebis l. 462 predlagal po njem imenovani zakon, s katerim naj bi omejili oblast senata in konzulov ter sprožili sestavo zakonika: L.

Terentius 3 Teréncij(ev), ime sabinskega in rimskega plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. C. Terentius Varro Gaj Terencij Varo(n), konzul in vojskovodja, ki ga je l. 216 pri Kanah premagal Hanibal: L.

2. M. Terentius Varro Mark Terencij Varo(n), Ciceronov sodobnik, rojen l. 116 v mestu Reate na Sabinskem, najbolj učen rimski starinoslovec in jezikoslovec, v državljanski vojni Cezarjev nasprotnik v Hispaniji, umrl l. 28: Ci., C., Plin., Suet., Gell.

3. P. Terentius Varro Publij Terencij Varo(n) iz galske vasi Ataks (Ataka, Atax, zato imenovan tudi Atacīnus Atačan), epski, satirski in lirski pesnik, rojen l. 82, umrl l. 37: H.

4. Terentia Terencija, Ciceronova prva soproga: Ci. ep., Plin.

5. kot osvobojenec Publija Terencija Lukana se je P. Terentius Afer Publij Terencij Afer (Afričan) imenoval rimski komediograf, po rodu iz Kartagine (ok. 185—159). Za rimski oder je predeloval igre grške nove komedije (νέα), zlasti Menandrove in Difilove komedije: Ci. ep., H., Q., Suet., Gell. Od tod adj. Terentiānus 3 Teréncijev: Chremes (skopuh v Terencijevi komediji), verbum Ci. ali Terentianum illum Lact. Terencijeva misel, Terencijev izrek (tj. misel ali izrek, ki ga najdemo v kaki Terencijevi komediji); tako tudi Terentianus ille adulescens Aug. (= Fajdrias (Fajdrija) v Terencijevi komediji „Skopljenec“ (Eunuchus)); toda exercitus Terentianus L. vojska Gaja Terencija Varona pri Kanah.

tergus (star. tēgus: Pl., Fr.) -oris, n (tergum)

1. hrbet: Sen. rh. idr., aurea quam molli tergore vexit ovis Pr., facilem sui tergoris ascensum praebeat Col. (o kobili).

2. sinekdoha telo, trup, hrbt(ov)ina, hrbtišče: Petr. idr., diviso tergore (sc. iuvenci) Ph., resecat de tergore (sc. suis) partem O. od hrbt(ov)ine, carnaria tria gravida tergoribus Pl., detruncavit tribus tegoribus glandia Pl., squalenti tergore serpens Sil.

3. meton.
a) hrbtna koža, koža, kožuh, krzno: tergora deripiunt costis V., septem taurorum tergora (kot ščit) V., tergus inciditur Cels.
b) obleka, oblačilo, odevalo, odev: Martis Mart. oklep.

terja|ti² [é] (terja) položaj ipd.: fordern, gebieten, erforderlich machen, erfordern; (pogojevati) bedingen; pozornost ipd.: in Anspruch nehmen
ki terja … -bedürftig
(reforme reformbedürftig)
kot terjata vest in dolžnost nach Pflicht und Gewissen

terminātiō -ōnis, f (termināre)

1. določitev (določevanje) meje (meja), razmejitev, razmejevanje: Vitr. idr., agri L.

2. omejevanje, omejitev, omejujoča določitev, omejen obseg; s subjektnim gen.: aurium Ci. po sluhu; z objektnim gen.: Sen. ph. idr., corporis altitudinis Vitr., expositā terminatione expetendarum rerum Ci., terminationes regionum, unde spiritūs ventorum oriuntur Vitr., natura finiit terminationes eorum (sc. tonorum) mensuris intervallorum quantitate Vitr. je omejila njihov obseg po meri in številu intervalov; meton. meja, omejeno ozemlje (področje, območje, obsežje): orientis et occidentis Vitr. vzhodna in zahodna meja, proximae ultimis finibus terrae terminationes Vitr., cum vox pervenerit ad quartam terminationem Vitr. v četrto tonovsko področje (tonovje, glasovje).

3. zaključek, sklep, konec, končanje, končevanje, sklenitev, cilj, starejše zvršetek: continuata vox efficit terminationes non apparentes Vitr., quas agendae vitae terminationes finissent Vitr.; occ.
a) kot ret. t.t. konec, sklep, zaključek, klavzula (sestavja, periode): ordo verborum alias aliā terminatione concluditur Ci.
b) kot gram. t.t. končnica, sklonilo, sklonska končnica: nominativi terminationes Prisc.

terō -ere, trīvī, trītum (indoev. baza *terH- treti, drgniti; prim. gr. τείρω [iz *τερjω] drgnem, τέρυς odrgnjen, τερέω vrtam, strugam, τέρετρον sveder, τρίβω drgnem, τιτράω, τιτραίνω tarem, vrtam, prevrtavam, sl. treti, lit. trìnti treti, stvnem. drāen = nem. drehen)

1. treti, meti, drgniti: Petr., Mart. idr., oculos Ter. ali lumina manu Cat., dentes in stipite O., calamo libellum V. žuliti si ustnice s piščalko = piskati, lignum ligno Plin. les ob les; pesn.: carinae terunt vineta O. plujejo preko … , calcem terit iam calce Diores V. mu že stopa na pete = ga že dohiteva; occ.
a) snažeč, čisteč (o)drgniti, (z)meti, pometi, (u)treti, izgladiti (izglajevati), (u)gladiti, (z)likati, (iz)strugati, postrugati idr.: oculos illotis manibus … teras Pl., via trita rotis O. utrta, zglajena, hoc (sc. tempus) silices, hoc adamanta terit O., trita colla bovis O., ne pumice crura teras O., hinc radios trivere rotis V. gladiti, strugati, vitrum torno Plin., tritum ferrum O. top, tritus cimice lectus Mart., in purpurā, quae teritur (se oguli), absumitur (se ponosi) L.
b) (s)treti, (z)meti, (z)mleti, (z)drobiti, razdrobiti (razdrabljati), „semleti“ idr.: teritur Sicyonia baca trapetis V., piper Petr., terere aliquid in mortario Plin., papaver tritum O., teri in ventre Cels. prebavljati se.
c) iztepati (iztepavati), izteptati (izteptavati), (z)meti, (z)mlatiti, omlatiti: frumentum Varr., milia frumenti H., messes Tib.; pesn.: bis frugibus area trita est O. dvakrat se je mlatilo na gumnu = dvakrat je bila žetev; pren.: terere maiestatem deorum Cl. (tako rekoč) z nogami teptati, (u)žaliti.
d) v obscenem pomenu = futuere naskočiti (naskakovati), nategniti (nategovati), napičiti, natepavati: Pl., Pr., Petr.

2. metaf.
a) (o)drgniti = pogosto rabiti, pogosto brati, obrabiti (obrabljati): catillum Evandri manibus tritum deiecit H., quod legeret tereretque publicus usus H., liber ubique teritur Mart.; od tod pren.: nomina consuetudo diuturna terit Ci. naredi znana = poskrbi, da pridejo v navado (da postanejo običajna).
b) (kak kraj) obisk(ov)ati, kam zahajati, pohajati, stopati v, na, čez kaj, (po kaki poti) pogosto (večkrat) hoditi, pogosto (večkrat) voziti se: Tib., Lucr., Plin., Cl. idr., fenestra trita nocturnis dolis Pr., terere limina Mart., formica terens iter V. sem in tja tekajoča, Appiam mannis terit H., interiorem metam curru terere O. proti notranji strani mete se voziti (pren.) = ne zahajati s prave poti, ne živeti razuzdano, imeti (poznati, držati) mero, držati se prave mere, nec iam … receptacula habitatore servo teruntur Plin. iun. in v selskih dvorcih … ne bivajo več sužnji kot stanovalci.
c) (osebe) (u)truditi (utrujati), (iz)mučiti, pogubiti (pogubljati), (u)gonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati): plebem in armis L., se in opere longinquo L. ali in foro verisque litibus teri Plin. iun. ubijati se, ut illum di terant Naev. ap. Prisc.
d) (čas) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), presta(ja)ti, (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), porabiti (porabljati): interea tempus Ci., diem L., diem sermone Pl., teritur tempus L., omne aevum ferro (pod orožjem) teritur V., otium conviviis commissationibusque inter se terere L., qua spe Libycis teris otia terris? V., omnem teramus in his discendis rebus aetatem Ci., altera iam teritur (teče) bellis civilibus aetas H., terere ibi triennium frustra S. fr., tritum est quatriduum Amm.
e) uporabljati: operam teri frustra Amm. trud da je zastonj. — Adj. pt. pf. trītus 3

1. occ. oguljen, ponošen, obnošen, obrabljen: vestis, subucula H.; subst. trīta -ōrum, n ponošena (oguljena, obnošena, obrabljena) obleka: Mart.

2. metaf.
a) izvožen, uvožen, povožen, utrt: spatium (pot, tir) O., via Ci., iter tritum in Graeciam Ci. ustaljena (običajna, navadna) pot, via tritissima Sen. ph.
b) veliko (često, pogosto, mnogo) rabljen, v (splošni) rabi, obči, splošen, navaden, v navadi, običajen, ustaljen, obče (splošno) znan; (o besedah, izrazih) običajen, ustaljen, rabljen, starejše rekóven: tritior mos vetat Plin., tritum sermone proverbium Ci., H., faciamus hoc proverbium tritius Ci., quid in Graeco sermone tam tritum atque celebratum est? Ci.
c) vajen, izurjen, izkušen, spreten, vešč: tritas aures habere Ci., manus tritiores ad aedificandum Vitr.

Opomba: Pf. teruī (poleg trīvī): Ap. fr.; sinkop. pf. trīstī (= trīvistī): Cat.

terorist samostalnik
1. (politični skrajnež) ▸ terroristaTam so septembra 1970 palestinski teroristi razstrelili tri letala. ▸ 1970 szeptemberében ott a palesztin terroristák három repülőgépet robbantottak fel.

2. neformalno, izraža negativen odnos (ustrahovalec) ▸ terrorista
Doma pa je pravi terorist in zahteva nepreklicno disciplino. ▸ Otthon igazi terrorista, tökéletes fegyelmet követel.
Mogoče pa je prav zaradi tega, ker je doma v podrejenem položaju, v službi diktator in terorist. ▸ Talán éppen azért diktátor és terrorista a munkahelyén, mert otthon alárendelt szerepet tölt be.

terra -ae, f (iz *tersā „suha“; indoev. kor. *ters- suh; prim. lat. torrēre, ex-torris, gr. τερσαίνω sušim) zemlja

1. (kot svetovno telo) zemlja (Zemlja), zemeljska obla: terra locata in media mundi sede Ci., terra in mundo sita est Ci., umbra terrae Ci., hunc statum esse huius totius mundi atque naturae, rotundum ut caelum, terra ut media sit Ci.

2. pooseb. Terra Zêmlja kot božanstvo: terra ipsa dea est; quae enim est alia Tellus? Ci., Terra dea Naev. ap. Prisc., Plin., Terra mater Varr., L., O., Suet., Hyg.

3. kot snov = zemlja, zemljína, prst, starejše zemljevina: mihi terram inice V., eam voraginem coniectu terrae explere L., manibus sagulisque terram exhaurire C., terrae gleba L. gruda, glebae terrarum Lucr., rates terrā atque aggere integere C., ut eorum ossa terra non tangat Ci., aquam terramque petere (kot znamenje podrejenosti) L., terram edere (= gr. γῆν ἐσϑίειν) Cels. uživati neužitne stvari, terrae filius Ci. ep., Pers. sin Zemlje, zemljan = neznan človek, neznanec, terrā orti Q. domačini, prvoselci, staroselci.

4. zemlja = (zemeljska) tla, tlo: solum terrae Lucr., terrae motus Ci., Sen. ph., Cu., Plin., terrae hiatus O., Sen. ph. zemeljska (zemeljna) reža, zemeljska (zemeljna) razpoka, žrelo, in eo loco dehisse terram Varr. da je regnila zemlja, da se je odprla zemlja, da je zazijala zemeljska razpoka, dehiscat mihi terra V. odpri se mi (naj se mi odpre), požri me (naj me požre), terram obtueri Pl. ali intueri Ci., C. gledati (zreti, strmeti) v tla, accidere ad terram Pl., aliquem affligere ad terram Pl. ali aliquem ad terram dare Pl., L. pobiti na tla, vreči ob tla, aliquem pronum in terram statuere Ter., ad terram virgis abiectus Ci.; loc. terrae na tla, ob tla, v tla, v zemljo: terrae defigitur arbos V., multa corpora terrae infodiant V., sacra alia terrae celavimus L., terrae procumbere O., terrae proiectus V., aliquem terrae (= ad terram) affligere O., terrae condit Lucan. (po drugih terrā), ille terrae concidit Ap.; occ. (glede na lastnosti tal): pinguis V., praepinguis et uvida Col., sterilis et moriens Cu., argillosa aut lapidosa Varr., aut arida aut satiata Sen. ph., ea quae gignuntur e terrā Ci. zemeljski pridelki, naravni proizvodi, prirodnine, prirodki.

5. zemlja, kopno, kopnina (naspr. caelum, mare): Pl., C., V. idr., terrā caeloque aquarum penuria Cu., S., terrae marisque cursus V., ipse terrā eodem pergit L., quisquis mari, quisquis terrā venerit L., iter Brundisium terrā petere contendi, nam maritimos cursus hiems praecludebat Ci.; pogosto: terrā marique Ci., S., mari terrāque L., terrā et mari ali et mari et terrā N., terrā pelagoque Lucan., Messalam terrā dum sequiturque mari Tib., marique terrāque Pl., terrā aut mari Pl. po suhem in (ali) po vodi (mokrem), po kopnem in po morju, terrā marique aliquem quaeritare (conquirere) Pl. ali terrā marique omnia exquirere S. po vsem svetu, povsod; pren.: ex magnā iactatione terram („pristan“) videre Ci.; tudi pl. (s pomenom sg.): Ditem patrem ferunt penetrasse sub terras Ci. ali sub terras ire V. v podzemlje, sub terris sint iura deûm et tormenta nocentum Pr. v podzemlju, in terris Ci., H., Sen. ph. na zemlji (svetu), pod soncem, hanc vitam in terris agere V.

6. pokrajina, krajina, ozemlje, dežela: Pl., Amm. idr., ut illam terram umquam attingeret Ci., a terrā terra remota meā O. od moje domovine, abire in alias terras Ci.; z apoz.: terra Arabia Pl., terra Gallia C., terra Africa Auct. b. Afr., terra Italia Varr., L., Attica terra Cu. ali terra Attica Gell.; tudi: Mediae Gordiaeorum terrae Cu.; pl.: terrae ultimae konec sveta: illa vox et inploratio: „civis Romanus sum“ quae saepe multis in ultimis terris opem inter barbaros et salutem tulit Ci.; pl. terra pogosto = skupina vseh naseljenih pokrajin = zemlja, svet: orbis terrarum Ci., Varr., O. (tudi: orbis terrae Ci. ep.) zemljekrog, zemlja, (vesoljni) svet, populus princeps omnium terrarum L. ali Carthaginienses principes terrarum L. prvo ljudstvo na (vsem) svetu, terrarum velis curam V., solvent formidine terras V. ali terras coërceat omnes O. svet = (pesn.) ljudje, človeštvo; terrarum kot gen. partitivus pri adv. loci = na svetu: ubi terrarum Pl., L., Ci., Gell., Macr. idr., ubi terrarum sumus? Ci. kje na svetu pa smo?, ubicumque terrarum et gentium Ci., aliquo terrarum migrare Brutus in Ci. ep., abire quo terrarum L., quoquo hinc asportabitur terrarum Ter., nec usquam terrarum Iust.

Opomba: Star. gen. sg. terras: Naev. ap. Prisc. in terraï: Lucr.

tertiānus 3 (tertius)

1. k tretjemu (tretji) sodeč (spadajoč), tercián(ski): febris Ci. trodnevna mrzlica = mrzlica terciana (tretjača) = ki se pojavi vsak tretji dan; tudi kot subst. tertiāna -ae, f trodnevna mrzlica, mrzlica terciana (starejše tretjača): Cels., Plin., Petr.

2. k tretji legiji sodeč (spadajoč), tretji legiji pripadajoč; subst. tertiānī -ōrum, m terciáni = tretjaki, vojaki tretje legije: T.; sg. kolekt. tertianus (= tretja legija) securibus portam perfregit T.