Franja

ortiga ženski spol kopriva; medicina koprivnica

ortiga moheña pekoča kopriva
ortiga muerta, ortiga menor mrtva kopriva
estar sobre ortigas (fig) biti na žerjavici
picadura de ortigas opekline od kopriv

ōs, ōris, n (indoev. *ōu̯s- >*ōu̯st-, *əu̯st; prim. skr. āsyám usta, jon. παρήϊον = at. παρηιά = lezboško παραύα lice (= „kar je pri (ob) ustih“), lat. ōrā, cōram, ōreae (aureae), ōscēdo, ōscitō, ōscillum, ōstium, lit. uostà, úostas ustje reke, zaliv, let. uosts, uõsta pristanišče, zaliv, sl. usta, ustje, ustnica, hr. ústa)

I.

1. usta, gobec: Enn. ap. Non., Ca., Lucr., Sen. ph. idr., nihil ex ore eius exit N., animalia cibum oris hiatu capessant Ci.; occ. žrelo, kljun: Plin. idr., ora canum O., ora cornicis O.; od tod ora navium rostrata H. ladijski nosovi (kljuni, rilci). Poseb. usta kot govorilo, govorilni organ: linguae centum oraque centum V., ora mille linguaeque totidem Ap., aperire ora fatis futuris V., uno ore v en glas, soglasno, npr.: consentiunt uno ore omnes Ci., uno ore fremebant V., uno ore omnes omnia bona dicunt Ter., poscebatur ore volgi T. glas ljudstva. Rekla: in ore (sc. hominum) esse Ci., L. ali omnibus in ore esse Ci. ali in ore volgi esse Ci., T. ali in ore hominum agere T. ali ire per ora Sil. ali volitare per ora virum Enn. ap. Ci. biti (vsem) ljudem (vsemu ljudstvu) med zobmi (v zobeh), alicui semper (valde) in ore esse Ci. biti komu vedno (zelo) na jeziku, in ora hominum venire H. ali abire L. ali pervenire in ora vulgi Cat. priti ljudem v zobe (na jezike), veliko se govoriti o kom, aliquem semper in ore habere Ci. na jeziku (v ustih) imeti, in ore atque in linguā habere verba haec Gell. na jeziku in ustih imeti; pren.: ex totius belli ore ac faucibus Ci. iz odprtega žrela cele vojne.

2. metaf.
a) ustje, odprtina, luknja, vhod: Pl., Iuv., Col., Q., Sen. tr. idr., in aditu atque ore portūs Ci., o. ulceris V., o. specūs L., Cu., T., fornacis Plin. ustje, lato dedit ore fenestram V. široko odprto luknjo; o rekah izliv, ustje: in ore Tiberis Ostia condita est L.; pesn. (iz)vir, žrelo: Cl., fons Timavi per ora novem it V.
b) ora leonis Col. poet. bot. odolin.

3. meton.
a) jezik, govor(jenje), izreka, izgovor, izgovarjanje, glas, grlo: tanta erat commendatio oris atque orationis N. glasu in govora, faciam uno ore Latinos V. govoriti en (isti) jezik, ora sono discordia V. tuje zveneč jezik, os promptum Q. dober (gladko tekoč, okreten) jezik, os planum, confusum Plin. iun., os (lajava usta, nesramno jezikalo) habeat, linguam (dolg, prešeren, „podmazan“ jezik) Pl.
b) govorica, narečje: os Latinum Plin. iun., Hispanum Gell.
c) jezik kot sredstvo poučevanja: philosophorum ingenia Socratico ore defluentia Vell. zgovornosti; pren.: os Pindari Vell. pesniški jezik, petje, ruit profundo Pindarus ore H. globokoumen jezik. —

II.

1. sinekdoha lice, obličje, obraz: Pl., O., Q., Sen. ph. idr., nihilne te horum ora vultusque moverunt? Ci., in os adversum C. naravnost v obraz, os humerosque deo similis V., ora oculosque in aliquem convertere Ci., alicui os praebere Ter. dati se (pustiti se) komu biti v obraz, os praebere ad contumeliam L. dati se (pustiti se) v obraz zasramovati, aliquem coram in os laudare Ter. v obraz (v oči), tot sese vertit in ora V. v toliko podob; tudi o živalih: O., insignis ore (sc. rex apium) V., ore rubicundo (sc. gallina) Plin.; occ. lice = oči = prisotnost, navzočnost, priča (v zvezah vpričo z gen.): Ter., incedunt per ora vestra magnifici S. pred vašimi očmi, vpričo vas = in ore vestro S. fr., per ora cedere H., ante oculos et ora parentium V., in ore parentum filios iugulare Sen. ph. ali in ore eius iugulari T. ali in ore omnium versari Ci. očitno (javno) se (po)kazati, med ljudmi živeti, quae in ore atque in oculis provinciae gesta sunt Ci. pred obrazom in očmi.

2. metaf. lice = sprednja stran glave, krinka, maska: Gorgonis os pulcherrimum … revellit atque abstulit Ci., truncis arborum antefixa ora T., ora corticibus sumunt horrenda cavatis V.

3. meton. lice glede na značaj, (pre)drznost, nesramnost: Pl., Ter., L., Sen. ph., Suet. idr., duri puer oris O. nesramen in drzen, os hominis insignemque impudentiam cognoscite Ci., si Apii os haberem Ci., os Academiae Ci., quod habent os! Ci. kako so predrzni! Ci.

Opomba: Gen. pl. ōrium redek in poznolat., dat. in abl. pl. ōribus Varr., V. in poznolat.

ôsa (-e) f zool. vespa (Vespa); ose vespidi (sing. -e) (Vespidae); pl.
lesne ose siricidi (sing. -e) (Siricidae)
zool. navadna peščena osa vespa d'oro, stilbo (Stilbum splendidum)
pren. hud, siten, razdražen kot osa essere noioso come una mosca
pren. skočiti, kot bi ga pičila osa saltare su subito
pren. biti preščipnjen (v pasu) kakor osa avere una vita, un vitino di vespa

ōsculum -ī, n (demin. iz ōs, ōris)

1. usteca, gobček: Varr., Mart., Petr., Ap. idr., oscula summa delibare H., alicuius osculum delibare Suet., videt oculos et oscula O., oscula libavit natae V. rahlo se je dotaknil nežnih ust.

2. meton. poljub: osculum (ausculum Pl.) ferre alicui Gell. ali oscula figere V., oscula figere alicui O., Lucr., oscula figere in vultibus (na lica) O. ali osculum dare Ambr., osculum dare alicui Cat. fr., Petr., Vulg. ali oscula dare O., Tib., Plin., oscula dare alicui O., Tib. ali osculum porrigere alicui Hier. poljubiti (poljubljati) koga, oscula iungere O. poljubljati koga, pa tudi poljubljati se: Petr., oscula ferre Ci. poljubljati ali poljube preje(ma)ti, poljube dobi(va)ti, biti deležen poljubov: o. = oscula sumere O., Pr. ali carpere O. ali capere O., oscula accipere et dare O., detorquere cervicem ad oscula H., eorum manūs osculis conterere Sen. ph., osculis fatigare dextram T., ius osculi (med sorodniki) Suet., Cod. Th., suprema oscula petere T. prositi za poljub v slovo.

Opomba: Star. obl. ausculum: Pl.

osébno personnellement, en personne

osebno jamčiti répondre personnellement (ali en personne)
osebno se javiti (se pojaviti, priti) se présenter personnellement (ali en personne)
osebno izročiti (oddati) remettre personnellement (ali en mains propres)
izročite mu pismo osebno remettez-lui la lettre en mains propres
sprejel nas je šef osebno nous avons été reçus par le chef en personne
biti osebno navzoč être présent personnellement (ali en personne), faire acte de présence

osébno personalmente; en persona

osebno oddati, izročiti entregar personalmente (ali en propia mano)
biti osebno navzoč estar presente; hacer acto de presencia
osebno jamčiti responder personalmente (ali con su persoua)
osebno se javiti, se pojaviti, priti personarse

osébnost (-i) f

1. personalità, individualità:
biti formirana osebnost essere una personalità formata, completa

2. personaggio:
vplivna, zgodovinska osebnost personalità, autorità, personaggio autorevole, storico
legendarna osebnost personaggio da leggenda, leggendario
gosta so sprejeli predsednik republike in druge visoke osebnosti l'illustre ospite fu ricevuto dal presidente della Repubblica e dalle massime autorità del Paese

3. psiht. personalità:
ekstrovertirana, introvertirana osebnost personalità estroversa, introversa
disociacija, integracija osebnosti dissociazione, integrazione della personalità

4. polit.
kult osebnosti culto della personalità

ósemdeseti (-a -o) numer. ottantesimo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
osemdeseta leta gli anni ottanta
biti okrog osemdesetih essere sugli ottanta, sull'ottantina

oskŕba supply; provision; nursing; (s hrano) board; (vzdrževanje) maintenance, care for, (z živili) purveyance

oskŕba z elektriko, energijo power supply
oskŕba z vodo water supply
oskŕba s toplo vodo hotwater supply
polna oskŕba board and lodging, full board, maintenance, (v hotelu) full board
plača in vsa oskŕba pay (ali wages pl) and all found
oskŕba z živili food supply
otrok je v dobri oskŕbi the child is well looked after
biti v zdravniški oskŕbi to be under medical treatment (ali pogovorno under the doctor)
dati otroka v oskŕbo to entrust a child to someone's care
imeti polno oskŕbo to be provided with board and lodging

oskŕba approvisionnement moški spol , ravitaillement moški spol , alimentation ženski spol , vivres moški spol množine , soins moški spol množine

oskrba z bencinom, z električno energijo, z gorivom, s plinom, s surovinami approvisionnement en essence, en énergie électrique, en combustible, en gaz, en matières premières
oskrba prebivalstva s hrano ravitaillement de la population
oskrba z municijo approvisionnement en munitions
oskrba z vodo, z živili approvisionnement (ali ravitaillement) en eau, en vivres
biti v oskrbi nekoga être à la charge de quelqu'un, être entretenu par quelqu'un, être confié aux soins de quelqu'un
imeti koga v oskrbi avoir quelqu'un à sa charge
imeti popolno oskrbo être logé et nourri, avoir table et logis, avoir le vivre et le couvert
koga v oskrbo dati confier quelqu'un aux soins de quelqu'un, mettre quelqu'un en pension
prekiniti (ali prenehati z) oskrbo couper les vivres
oskrba kotla z vodo alimentation d'une chaudière en eau
popolna oskrba pension ženski spol (ali assistance ženski spol) compléte
socialna oskrba aide ženski spol (ali assistance ženski spol) sociale
stanovanje z vso oskrbo pension ženski spol compléte
bolniška oskrba assistance (ali soins donnés) au malade
zdravniška oskrba assistance médicale

oskrbljén approvisionné, pourvu de, ravitaillé, muni, nanti

biti dobro oskrbljen être bien nanti

oslepáriti to swindle (koga someone)

oslepáriti koga za kaj to cheat someone out of something
osleparil me je za 50 funtov he swindled (ali cheated) me out of fifty pounds, žargon he ripped me off for fifty quid
biti osleparjen to be swindled, (žargon) to be sold a pup
osleparili so ga za 5 funtov (žargon) he was stung for a fiver

osno simetričen, osnosimetričen axialsymmetrisch
biti osno simetričen, osnosimetričen Achsensymmetrie haben

osnov|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. (temelj) der Grund (te znanosti zu dieser Wissenschaft)
na osnovi česa auf Grund (von), aufgrund
na osnovi običajnega prava gewohnheitsrechtlich
biti za osnovo (einer Sache) zugrundeliegen

2. (temeljni ton) der Grund (na modri auf blauem Grund)

3. (podlaga) die Grundlage, -grundlage (davčna Besteuerungsgrundlage, Bemessungsgrundlage, eksistenčna Daseinsgrundlage, Lebensgrundlage, prehrane Ernährungsgrundlage, za diskusijo Diskussionsgrundlage, za pogajanja Verhandlungsgrundlage, za pogovor Gesprächsgrundlage, pravna Rechtsgrundlage)
biti brez (vsake) osnove govorice ipd.: jeder Grundlage entbehren

4. (baza) die Basis (na osnovi vzajemnega zaupanja auf der Basis gegenseitigen Vertrauens); (tudi matematika)

5. številka, vrednost: der Grundwert, die Grundzahl, masa: die Grundmasse

6.
osnove množina (temeljni pojmi) Anfangsgründe množina (matematike Anfangsgründe der Mathematik)

osnóva base f ; fundamento m ; elementos m pl

brez osnove sin fundamento
na osnovi a base de
novica (vest) brez osnove noticia f sin fundamento
biti brez (vsake) osnove carecer de (todo) fundamento

oso moški spol medved

oso blanco, oso marítimo morski (beli) medved
oso hormiguero m. mravljinčar
oso pardo, oso común rjavi (navadni) medved
hacer el oso biti vsega kriv, tepen(ec) biti; dvoriti komu
piel de oso medvedja koža

osónčiti to sun; to expose to the rays of the sun

biti osončen to be sunburnt (ali tanned by the sun)

osóren (-rna -o) adj. brusco, aspro, burbero, scontroso, rude, angoloso, scorbutico, spicciativo, spigoloso:
biti osoren essere tutto spigoli
osorno ravnanje modi spicciativi

ospredj|e [é] srednji spol (-a …) der Vordergrund
postavljati v ospredje hervortreten lassen, in den Vordergrund stellen
stopiti v ospredje hervortreten, in den Vordergrund treten
biti/stati v ospredju im Vordergrund stehen

osprédje foreground, forefront; fore; front

biti v osprédju politične dejavnosti to be prominently active in politics, to be in the forefront of political activity
on je rad v osprédju (figurativno) he is fond of the limelight
v osprédje se postaviti (siliti, riniti) to put oneself forward
stopiti v osprédje to come to the fore (ali to the front), to stand out
ne siliti v osprédje (figurativno) to take a back seat, to stay (ali keep) in the background, to keep a low profile