Franja

zvŕtéti se

zvrtelo se mi je (nenadoma) me dio un vahido (ali un mareo)
rado se mi zvrtí me mareo fácilmente

žȁgnuti se žȁgnē se vneti se, začeti se kvariti, žaltaveti: žagnula se slanina

žalosti|ti se (-m se) sich grämen (zaradi wegen, nad über)

žalostíti se -ím se nedov., нудьгува́ти -гу́ю недок.

žápati se žâpām se
1. bati se
2. sramovati se, biti v zadregi, ženirati se: ništa se ne žapaj, nego lijepo jedi; žapala se od društva, pa se rade zaklanjala u svoj kuteljak

žȁpnuti se -nēm se priti v zadrego

žbùnati se -ā se, žbúniti se žbȗnī se rasti v obliki grma, imeti podobo grma: johe se kraj potoka žbune; oblaci se žbunaju po plavom nebu

ždrijèbiti se ždrȉjebī se (ijek.), ždrébíti se ždrêbī se (ek.) žrebiti se, žrebetiti se: kobila se ne ždrijebi, ždrebi svake godine

ženira|ti se (-m se) sich genieren

ženírati se žènīrām se (fr. gêner) ženirati se, sramovati se, biti v zadregi

ženírati se -am se (fr. gêner) ženirati se, ustručavati se, biti zbunjen, sustezati se, libiti se

ženi|ti se (žénim se)

1. moški: bald heiraten wollen; eine Ehefrau suchen; ironično auf Freiersfüßen gehen

2. ptički, živali sploh: sich paaren

ženíti se žénim se nedov., жени́тися женю́ся недок., док.

ženíti se žénim se nedov. a se însura

žéstiti se žêstīm se togotiti se, jeziti se: bio je naoko miran, ali se ipak žestio; žestiti se bez razloga

žgáti se žgè se nedov., v 3. os., підгора́ти -ра́є недок., підгоря́ти -ря́є недок.

žíliti se -im se račvati se kao žile: vode se žilijo

žìžljiviti se -ī se postajati žužkavo: grašak se počeo žižljiviti

žlahtáti se -am se rođakati se, uzajamno se nazivati rođakom

žledíti se -i se praviti se poledica, led: ponoči se žledi