Franja

sréča bonheur moški spol , félicité ženski spol , fortune ženski spol , chance ženski spol, familiarno veine ženski spol

na srečo, k sreči par bonheur, heureusement
na slepo srečo au petit bonheur, à l'aventure, au hasard
ki prinaša srečo qui porte bonheur
vojna sreča sort moški spol des armes
kolo sreče la roue de la Fortune
dobro srečo, veliko sreče! bonne chance!
kakšna sreča! quel bonheur!, quelle chance (ali veine)!
imeti srečo avoir de la chance (ali familiarno de la veine)
imeti vražjo srečo (familiarno) avoir une veine de pendu
imeti več sreče kot pameti avoir plus de chance que d'intelligence
imeti srečo v nesreči avoir de la chance dans la malchance
nimam sreče je n'ai pas de chance
sreča mu je naklonjena il est favorisé par la fortune
ima posebno srečo c'est un veinard (ali un chanceux)
sreča se mu je končno nasmehnila la chance lui a enfin souri
poskusiti (svojo) srečo tenter sa chance
prinašati srečo porter bonheur (ali chance)
če bo šlo vse po sreči s'il n'arrive rien d'ici là, à moins de (ali sauf) contretemps
sreča ga je zapustila la chance l'a abandonné
nič ne kali naše sreče rien ne trouble (ali ne gâche, n'assombrit) notre bonheur
biti na vrhuncu sreče être au comble du bonheur, être à l'apogée de sa fortune
želeti komu srečo souhaiter du bonheur à quelqu'un, souhaiter bonne chance à quelqu'un
vsak je svoje sreče kovač chacun est l'artisan de sa fortune
ni nesreče brez sreče à quelque chose malheur est bon

sŕeča fortuna f ; suerte f ; dicha f ; felicidad f ; (uspeh) éxito m

na srečo, k sreči por fortuna, por suerte, afortunadamente, felizmente
na slepo srečo al azar, a la (buena) ventura; al (buen) tuntún; a lo que salga; a la buena de Dios
otrok sreče favorito m de la suerte; fam niño m de la bola; hombre m afortunado
kolo sreče la rueda de la Fortuna
vojna sreča suerte f de las armas, fortuna de la guerra
na največjo srečo para mayor fortuna
sreča v nesreči suerte en la desgracia, desgracia en suerte
opoteča sreča vicisitudes f pl de la fortuna
sreča je opoteča del bien al mal no hay un canto de real
to je res bila sreča! eso sí que ha sido suerte!; ¡qué suerte!
sreča je, da ... es una suerte que...
sreča mi je naklonjena soy afortunado, soy favorecido por la suerte
ima srečo, da ... tiene la suerte de que...
lahko rečem, da sem imel srečo bien puedo decir que he tenido suerte
ne imeti sreče no tener suerte, fam tener mala pata
on ima vražjo srečo tiene una suerte loca
imeti več sreče kot pameti tener más suerte que letras
imeti srečo v nesreči fam caérsele a alg el pan en la miel
imeti veliko srečo tener mucha suerte
nič ne kali moje sreče nada turba mi felicidad
poskusiti (svojo) srečo probar fortuna, probar suerte
prinašati srečo traer suerte
sreča se mu smehlja la fortuna le sonríe
(svojo) srečo najti hacer fortuna
zanesti se na svojo srečo dejarse al arbitrio de la fortuna
želeti komu veliko sreče desear a alg mucha suerte (ali mucha felicidad)
vsak je svoje sreče kovač cada uno (ali cada cual) es artífice de su fortuna; cada uno es forjador de su suerte

sréčanje (-a) n

1. incontro:
imeti neprijetno srečanje fare un brutto incontro

2. incontro; convegno, appuntamento:
srečanje zunanjih ministrov l'incontro dei ministri degli esteri
mednarodno srečanje slavistov convegno internazionale degli slavisti
srečanje na vrhu incontro al vertice, summit

3. šport. partita, incontro; combattimento, match; raduno:
nogometno srečanje incontro di calcio
rokoborsko, boksarsko srečanje incontro di lotta libera, di pugilato
srečanje jadralcev (jadralna regata) raduno velico
neodločeno srečanje match nullo

sréčen heureux, fortuné, bon

srečen dan une heureuse journée
srečno pot! bon voyage!
srečno naključje, srečen slučaj un heureux hasard
srečna rešitev une bonne (ali heureuse) solution
imeti srečno roko avoir la main heureuse
biti rojen pod srečno zvezdo être né sous une bonne étoile
srečno dospeti arriver à bon port
srečno! (ob slovesu) au revoir!, adieu!, (rudarski pozdrav) bonne chance!

sréčen (-čna -o) adj.

1. felice; prospero; radioso:
počutiti se srečnega sentirsi felice
srečen zakon, srečna ljubezen un matrimonio, un amore felice
srečni časi tempi felici

2. (zelo vesel, zadovoljen) felice, contento:
srečen je, če ga pustijo pri miru è contento se lo lasciano in pace

3. fortunato; beato:
srečni dobitnik il fortunato vincitore
naredil sem izpit. Srečen ti! ho dato l'esame. Beato te!
pren. ne imeti srečne roke pri čem non fare una scelta felice, non imbroccare
roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto una buona stella

4. (ki uspešno, ugodno poteka) felice; buono; fausto:
srečno pot! buon viaggio!
srečni dogodek il fausto evento

5.
srečen konec lieto fine, happy end

sréda (-e) f

1. metà, mezzo:
ustaviti se na sredi klanca fermarsi a metà salita, nel mezzo della salita
prebrati roman do srede leggere il romanzo a metà
pren. držati se zlate srede seguire la via di mezzo
izvoliti koga iz svoje srede scegliere qcn. della propria cerchia
ugotovili so, da je po sredi napaka fu accertato che c'era stato di mezzo un difetto

2. mercoledì:
prihaja ob sredah viene i mercoledì
rel. pepelnična sreda mercoledì delle Ceneri
PREGOVORI:
strah je na sredi votel, okrog ga pa nič ni la paura è fatta di niente

sŕkati (-am) | sŕkniti (-em) imperf., perf.

1. sorseggiare, bere; succhiare:
čebele srkajo med iz cvetov le api succhiano il miele dai fiori
pren. rad ga srkati essere un ubriacone

2. centellinare

3. ekst. assorbire, imbeversi; aspirare:
pren. srkati besede nekoga pendere dalle labbra di qcn.

sŕna (-e) f zool. capriolo, capriola (Capreolus capreolus):
boječ kot srna pavido come un cucciolo, un coniglio, un collegiale
dekle, vitko kot srna una ragazza snella come una gazzella

sršénji (-a -e) adj. di calabrone:
dregniti v sršenje gnezdo sollevare un vespaio

sršénov de (ali du) frelon

sršenov pik piqûre ženski spol de frelon
dregniti v sršenovo gnezdo irriter les frelons, se fourrer (ali donner, tomber) dans un guêpier

sršénov del avispón

sršenovo gnezdo avispero m
dregniti v sršenovo gnezdo (fig) meterse en un avispero

stabílen (-lna -o) adj. stabile (tudi ekst.), fisso, saldo, forte, fermo, solido:
stabilne cene prezzi stabili
stabilen značaj carattere stabile
mobilen in stabilen mobile e stabile
fiz. stabilna lega posizione stabile
kem. stabilna spojina composto stabile
ekon. stabilni trg mercato stabile
stabilno gospodarstvo economia stabile
meteor. stabilno ozračje clima stabile
stabilna opora un saldo appoggio

stabiliser [-lize] verbe transitif stabilizirati, utrditi, konsolidirati

stabiliser la monnaie, les prix, une situation stabilizirati denar, cene, konsolidirati položaj
prix masculin pluriel stabilisés stabilizirane cene
stabiliser un navire, un avion, un véhicule zagotoviti stabilnost ladje, letala, vozila
les règles d'orthographe se sont stabilisées pravopisna pravila so se ustalila

staccare

A) v. tr. (pres. stacco)

1. ločiti; odtrgati; sneti; odmakniti, odmikati; odklopiti, odklapljati:
staccare un quadro dal muro sneti sliko z zida
non staccare gli occhi da ne odmakniti pogleda od

2. šport pustiti, puščati za seboj

3. glasba
staccare le note igrati staccato, igrati tone s presledki

B) v. intr.

1. izstopati; izraziti, izražati se, kazati se

2. pog. prenehati delo

C) ➞ staccarsi v. rifl. (pres. mi stacco)

1. ločiti, ločevati se (tudi pren.)

2. odtrgati se; odlepiti se

3. oddaljiti, oddaljevati se:
staccarsi da terra vzleteti

stage [staž] masculin staž, poskusna doba, pripravniška doba ali služba, pripravništvo; učenje

le stage des avocats dure trois ans odvetniška pripravniška doba traja tri leta
les futurs ingénieurs font des stages dans les usines bodoči inženirji opravljajo staž, stažirajo v tovarnah
faire un stage stažirati; hospitirati (v šoli)
organiser un stage pour des professeurs de langues vivantes organizirati staž za profesorje živih jezikov

stakníti (skupaj) joindre, (ré)unir, assembler

stakniti kje kaj denarja dénicher (ali débusquer, découvrir) de l'argent quelque part
stakniti jo (po glavi) attraper (ali recevoir) un coup
stakniti bolezen attraper (ali contracter, gagner) une maladie

stakníti² (-em) | stíkati (-am) perf., imperf.

1. scoprire (frugando); frugare, frugacchiare, rovistare, cercare (tudi ekst.):
stikati za delom, stanovanjem cercare lavoro, alloggio

2. trovare

3. pog. beccare, beccarsi; buscare, buscarsi:
stakniti bolezen, prehlad beccarsi un malanno, un raffreddore
stakniti jo rimaner ferito
prebral je vse, kar je staknil leggeva tutto quanto trovava
stakniti nekaj mesecev zapora buscarsi qualche mese di prigione
sama ne ve, kje je staknila otroka lei stessa non sa chi è il padre
pren. staknil je, kar je iskal s'è preso quel che cercava, quel che si meritava

stampa f

1. tisk, tiskanje:
bozze di stampa korekturne pole
macchina da stampa tiskarski stroj
sala stampa tiskarna
dare un'opera alla stampa, alle stampe tiskati delo
essere in corso di stampa biti v tisku

2.
stampe pl. ptt tiskovine

3. ekst. tisk, časopisi:
stampa quotidiana, periodica dnevni, periodični tisk, periodika
stampa libera, indipendente svobodni, neodvisni tisk
stampa prezzolata, venduta plačani tisk
stampa di destra, di sinistra desničarski, levičarski tisk
stampa gialla, rosa senzacionalistični, sentimentalni tisk
libertà di stampa svoboda tiska
ufficio stampa tiskovni urad

4. tisk, časnikarji:
conferenza stampa tiskovna konferenca
sala stampa dvorana za tisk

5.
avere una buona, una cattiva stampa imeti laskave, nenaklonjene komentarje v tisku; pren. biti na dobrem, slabem glasu

6. umet. grafika (odtis v grafični tehniki)

7. tekstil
stampa dei tessuti tiskanje tkanin

8. foto kopiranje

9. pren. kov; baža:
un uomo di vecchia stampa človek starega kova

stampato

A) agg.

1. tiskan, natisnjen:
parlare come un libro stampato pren. govoriti, kakor bi iz bukev bral

2. tekstil tiskan (tkanina)

3. pren. vtisnjen, viden

4. elektr.
circuito stampato tiskano vezje

B) m

1. list, letak, brošura; tiskovina

2. tekstil potiskana tkanina

stampo m

1. model, kuhinjski kalup

2. tehn. kalup:
essere fatto con lo stampo pren. biti po kalupu
se n'è perso lo stampo pren. takih (oseb, predmetov) ni več, ne delajo več

3. pren. nrav; vrsta, kov; baža:
un uomo di vecchio stampo človek starega kova

4. vzorec, šablona (za prerisovanje)

5. lovstvo ptič vaba

6. biol., kem. model