Franja

snide [snáid]

1. pridevnik
sleng lažen, nepristen, ponarejen
ameriško ponižujoč, neugoden

snide remarks about s.o. poniževalna, neugodna opazka o kom

2. samostalnik
nepristen dragulj; ponarejen denar
sleng slepar, lopov

snow² [snóu] neprehodni glagol
snežiti
figurativno padati kot sneg; pri(haja)ti v veliki množini
prehodni glagol
zasnežiti, pokriti s snegom (večinoma under)

it snows sneži
it snowed invitations deževalo je povabil
he tells me it snows figurativno pripoveduje mi nekaj čisto novega (ironično)
to be snowed in biti zasnežen, zasut s snegom
to be snowed under biti zasut s snegom; figurativno biti zasut (s čim) do glave; (o kandidatu na volitvah) biti premagan z veliko večino
the train was snowed under vlak je obtičal v snegu
to snow up prehodni glagol zasnežiti, zamesti, zasuti s snegom
the road is snowed up cesta je zasnežena, zametana s snegom

snug² [snʌg]

1. pridevnik (snugly prislov)
zaščiten, dobro zavarovan, skrit, udobno nameščen; udoben, komoden, topel, prijeten; ugoden; živeč v dobrih razmerah; zadosten, čeden (dohodek, obed itd.); ki se dobro prilega, pristaja (o obleki)
navtika dobro zgrajen (zaščiten, nameščen), neprepusten za vodo (o ladji)

(as) snug as a bug in a rug figurativno zelo udobno, v blagostanju
a snug fortune lepo, čedno premoženje
a snug little dinner dobra večerjica
a snug jacket lepo pristajajoč suknjič
a snug income čeden dohodek
to keep it nice and snug figurativno lepo molčati o tem, skrivati to
to lie snug lepo, udobno, na skritem ležati
to make a boat snug namestiti čoln v zavetje (pred slabim vremenom)

2. prislov
udobno, komodno; prijetno

so [sóu]

I. prislov
tako, na ta način, s tem; v takem stanju; v redu, dobro; zato, potemtakem, iz tega razloga, zaradi tega, torej, kot posledica tega; tudi

1.

so so tako tako, ne dobro ne slabo
so and so tako ali tako
so as na isti način kot; tako da (posledica)
so ... as toliko ... kolikor
never before so useful as now nikoli poprej tako koristen kot zdaj
so be it! tako bodi! pa dobro! (naj bo!)
so far doslej
so far so good doslej (vse) dobro
so far I haven't heard of him doslej nimam glasu o njem
so far as (in so far as) I am concerned kar se mene tiče
so far as I know kolikor (jaz) vem
so far forth do te stopnje, arhaično doslej
so far from nasprotno od, namesto da
so fashion ameriško na ta način, tako
so help me! (prisega) tako mi bog pomagaj!
so long! pogovorno na svidenje!
so many tako mnogi, toliki
so many men, so many minds kolikor ljudi (glav), toliko mnenj
so much toliko, v tolikšni meri
so much bread toliko kruha
so much for that toliko o tem, s tem je stvar urejena
so much the better (the worse) toliko bolje (slabše)
so tempting an offer tako zapeljiva ponudba
so then torej tako je to; zaradi tega
so to speak tako rekoč

2.

and so on, and so forth in tako dalje
even so celó tako, celó v tem primeru
ever so neskončno
he was ever so pleased preprosto (naravnost) očaran je bil
it was ever so much better as it was before bilo je neprimerno bolje poprej
every so often tu pa tam
if so če je (to) tako, v takem primeru
in so far as... v toliki meri, da...; toliko, da...
in so many words dobesedno, prav s temi besedami
Mr. So-and-so g. X.Y.
not so very bad ne ravno slabo
or so približno (toliko)
10 pounds or so 10 funtov ali kaj takega
quite so takó je, popolnoma točno
why so? zakaj tako? zakaj to?

3.

I hope so upam, da
I told so rekel sem tako (to)
Do you think he will come? -- I think so. Misliš, da bo prišel? -- Mislim, da (bo).
I sent it to you. -- So you did. Poslal sem ti to. -- Da, si (poslal). Res je. Tako je.
Her brother came and so did she. Njen brat je prišel in ona tudi

4.

I avoid him so as not to be obliged to talk to him izogibam se ga, da mi ni treba govoriti z njim
he is not so rich as his brother ni tako bogat kot njegov brat
I am sorry to see you so žal mi je, da vas vidim v takem stanju
it is not so much that he cannot as that he will not ni toliko, da ne more, kot pa, da noče
they climbed like so many monkeys plezali so kot (prave) opice
it is only so much rubbish vse to je nesmisel (neumnost)
is that so? je to tako? je res? tako? res?
you are unhappy, but I am still more so ti si nesrečen, jaz pa še bolj
he was not so sick but he could eat a hearty dinner ni bil toliko bolan, da ne bi mogel pojesti obilne večerje
I found them so many robbers ugotovil (spoznal) sem, da niso nič drugega kot tatovi
that is ever so much better pogovorno to je toliko bolje
he did not so much as look at me še (niti) pogledal me ni
as you make your bed, so you must lie kakor si si postlal, tako boš spal
and so say all of us in tega mnenja smo mi vsi
you don't say so! (saj to) ni mogoče!
all he said was so much slander vse, kar je rekel, ni bilo nič drugega kot samo obrekovanje
I told him everything, so you need not write to him vse sem mu povedal, torej ni treba, da mu pišeš
I do not want it, so there you are ne maram tega, da veš (sedaj veš)

II. veznik
pogovorno zaradi tega, zato; torej, potemtakem; (v pogojnih in dopustnih stavkih) če le

so, that's what it is! takó je torej to!
so that tako da
he annoyed us so that we never asked him again tako nas je dolgočasil, da ga nismo nikoli več povabili

III. medmet
tako! narejeno! opravljeno!

sobrius 3, adv. -ē (morda iz sō(d) [soobl. = se(d)] brez + ebrius > *so-obrius; prim. ēbrius)

1. trezen, ne pijan (naspr. ebrius, ebriosus, temulentus, vinolentus, madidus): Pl., Cato minor ap. Suet., Sen. ph., T., Mart. idr., quasi inter sobrios bacchari vinolentus videtur Ci., homo numquam sobrius Ci., male sobrius O., Tib. pijan, opit; analogno (o neživih subj.) neupijanljiv, neupijanjajoč: lympha, pocula Tib., uva Plin.; podobno: nox sobria Pr. brez popivanja, neprepita, sobrii convictūs T. pri katerih se ne popiva, rura Stat. brez trt, terrae Stat. kjer so trte pozabljene, vicus Fest., P. F. brez krčm, brez gostiln, brez vina, verba non sobria M. ki jih govori pijan človek, paupertas Cl. „trezna revščina“ = revščina, ki se je ne preživlja v pijanosti.

2. zmeren, trezen, vzdržen (naspr. libidinosus): Afr. ap. Non., Ter., Stat., Ap. idr., homines plane frugi ac sobrii Ci., caret invidendā sobrius aulā H., Antonius Vell., mens Sen. ph., vetus illa Romana virtus et sobria Amm., sobrie vivere Ci.

3. metaf. trezen, trezno misleč, pameten, razumen, preudaren, bistroumen, razboren, razborit: Pl., Ter. idr., oratores Ci., cogitatio sobrii hominis Ci., iterum limen transire memento cautius atque alte sobria ferre pedem O. previdno, Alexander Vell., rector Amm., ingenium Sen. ph., mens Cl., dicebat modesta et sobria Gell., ut hoc sobrie (sc. agatur) Pl., sobrie curare aliquid Pl.

soccitō -āre (menda onomatop. beseda) „(po)drozgljáti“, „(po)drózgati“, (po)zvončkljati, (za)zvončkati (o drozgovem naravnem glasu): Suet. fr.

sociálen social

sociálni demokrat social democrat
sociálna demokracija social democracy
sociálni delavec (social) welfare worker
sociálna bremena social (security) expenditure, social costs pl
sociálno ogrožen otrok a socially handicapped child
sociálno okolje social environment
sociálne ustanove social institutions pl
sociálna zakonodaja social legislation
sociálna varnost social security
sociálna politika social policy
sociálni problem social problem
sociálne razmere social conditions pl
sociálne dajatve social charges pl (ali contributions pl)
sociálna reforma social reform
sociálno skrbstvo social welfare, welfare work
sociálno zavarovanje social (VB national) insurance
prispevek za sociálno zavarovanje social (VB national) insurance contribution
zakon o sociálnem zavarovanju VB National Insurance Act, ZDA Social Security Act
sociálna struktura social composition

socialna anamneza stalna zveza
medicina (o življenjskih navadah) ▸ szociális anamnézis, társadalmi látlelet

socialna distanca stalna zveza
1. v sociologiji (o interakciji družbe z določeno skupino ljudi) ▸ társadalmi távolság, szociális távolság

2. zdravstvo (zaščitni ukrep) ▸ emberek közötti távolságtartás, társadalmi távolságtartás, szociális távolságtartás

socialna najemnina stalna zveza
ekonomija (o višini plačila) ▸ szociális bérleti díj

socialni damping stalna zveza
ekonomija (o trgu delovne sile) ▸ szociális dömping

socialni dumping stalna zveza
ekonomija (o trgu delovne sile) ▸ szociális dömping

societās -ātis, f (socius)

1. združenost, skupnost, povezanost, deležnost, udeleženost, udeležba, sodelovanje, (z)družba, skupnost, zveza, (v negativnem pomenu) zarota: neque naturae (dat.) societas ulla cum somniis est Ci. nič skupnega, nulla societas nobis cum tyrannis Ci., numquamst fidelis cum potenti societas Ph., societatem cum aliquo habere, facere, inire, statuere, confirmare Ci., societatem dirimere Ci., labefactare societatem Ci. ep., seiungere se a societate Ci. odpovedati se zvezi; s subjektnim gen.: si hominum inter ipsos societatem coniunctionemque perspexeris Ci., ex infinita societate generis humani, quam conciliavit ipsa natura Ci.; z objektnim gen.: nullam societatem neque sceleris neque praemii cum aliquo coire Ci., nefarias cum multis scelerum pactiones societatesque conflare Ci., ad societatem periculorum accedere Ci. ep., venire in societatem laudum alicuius Ci. ep. biti deležen, aliquem in societatem suarum laudum recipere Ci. narediti (delati) koga deležnega, cives Romani sermonis et iuris societate iuncti sunt Ci. rimske državljane združuje (zedinja, druži) skupnost jezika in prava = rimske državljane družita skupni jezik in pravo, societas gravissimi facti Ci. zveza za tako preslavno dejanje, vitae Ci. družabno (skupno) življenje, societas gravitatis cum humanitate Ci., infida regni societas L., cum multi eius demigrationis peterent societatem N. da bi se smeli udeležiti, societate nominum quoque cum hominis miseriis Plin., societas facinoris Iust. (so)udeležba pri … , aliquem ad gaudii societatem vocare Fr. narediti (delati) koga deležnega veselja = skupaj s kom se veseliti.

2. occ.
a) formalna zveza, zaveza, zavezništvo, pakt med dvema državama ali vladarjema: societas et foedus C. vojaška in obrambna zveza, Athenienses cum Artaxerxe societatem habebant N., cum Lacedaemonii … in societate non manerent, quam cum Artaxerxe fecerant N. ki so jo (bili) sklenili, cum patre Ptolemaeo societas erat facta C., ceteri reges … societatem vostram (z vami) adpetiverunt S., habere magnam copiam societatis amicitiaeque coniungendae S., rata est cum aliquo pax societasque L., renuntiare societatem L.; z objektnim gen.: Carthaginiensium societas L. s Kartažani (Kartaginci), propter Romanorum (Atheniensium) societatem N. zaradi zveze (zavezništva) z Rimljani (z Atenci), rex Izates societatem Meherdatis palam induerat O. zvezo z Meherdatom, societatem belli facere L. vojaško (vojno) zavezo (zavezništvo), ad societatem belli impellere S.
b) (konkr. in abstr.) društvo, (z)družba, združenje, poseb. trgovska (trgovinska) (z)družba, trgovsko (trgovinsko) združenje, tudi družbena pogodba: qui societatem cum Naevio fecerit Ci., societatem gerere Ci. voditi (upravljati) trgovsko družbo, societatem coire, contrahere Dig., iudicium societatis Ci. sodna preiskava o nezvestobi proti trgovskemu družabniku (partnerju).
c) (konkr.) zveza, (z)družba, združenje, zadruga rimskih glavnih ali državnih davčnih zakupnikov (pūblicāni): Bithynica Ci. ep., nullum erat Italiae municipium … nulla Romae societas vectigalium, nullum collegium aut concilium Ci., si omnes societates venerunt Ci., maximarum societatum auctor (ustanovitelj, utemeljitelj) Ci., magister (ravnatelj, voditelj) societatis Ci., magnam (sc. pecuniam) societates eorum provinciarum … sibi numerare coēgerat C.

sociō -āre -āvī -ātum (socius)

1. družiti, združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), spojiti (spajati), povezati (povezovati), (z)vezati, zediniti (zedinjati), deliti kaj s kom, imeti kaj skupaj (skupno) s kom, skupaj (skupno) s kom se v kaj poda(ja)ti, skupaj s kom kaj (pre)trpeti: vim rerum cum dicendi exercitatione Ci., quid si testium studium cum accusatore sociatum est? Ci., omne genus hominum sociatum inter se esse Ci., concilia coetusque hominum iure sociati, quae civitates appellantur Ci., cum vel periculum vitae tuae mecum sociare voluisses Ci. nevarnost svojega življenja deliti z menoj = svoje življenje postaviti v nevarnost zame, svoje življenje tvegati zame, Lateranum amor patriae sociavit T. je pridružila, je do pristopa pripravila, je k pristopu nagnila, je v pristop prepričala, quae nos, reliquias Danaûm … urbe, domo socias V. ki deliš z nami mesto, dom, Scythicas sociare domos Val. Fl., sociari facinoribus L. udeležiti se zločinov, biti (so)udeležen pri zločinih, sociata cum marito mors T., sociare gaudia cum aliquo Tib. veselje deliti s kom, curas Val. Fl., se participem in omnes casus sociare Sil., sociare consilia T. ali intima consilia cum aliquo sociare Val. Fl. narediti (delati) koga deležnega svojih nakan (načrtov, naklepov) = razkriti (naznaniti, zaupati) komu svoje (najskrivnejše) nakane (načrte, naklepe), sociare sermonem cum aliquo Cu. spustiti se s kom v pogovor (debato), sociare diligentiam cum scientia Col., vires sociare iuncto aggere Sil., sociare dextras Sil. ali manūs Val. Fl.; pesn. z dat.: vitem sociatam ulmis Stat. Pogosto o zakonski zvezi, o zakonski (pa tudi nezakonski) združitvi: nobiscum per conubia sociati T., cavent, ne societur sanguis L. da se ne združi kri (po zakonskih zvezah) = da se kri ne pomeša, nulla Mycenaeum sociasse cubilia mecum iuro O. da ni delil ležišča (postelje) z menoj = da se ni nikdar telesno združil z menoj, quis fuit inter nos sociati corporis index? O. najine telesne združitve; pesn. z dat.: alicui natam conubiis sociare V. dati komu hčer v zamož, hčer omožiti s kom, alicui se vinclo sociare iugali V. skleniti s kom zakonsko zvezo, zakonsko se zvezati s kom, poročiti se s kom, foedere lecti sociata mihi O.; metaf.: verba sociare chordis H. ali sociare carmina nervis O. pridružiti (pridruževati) strunam = peti ob strunski spremljavi (ob igranju na strune).

2. skupaj (skupno) s kom se lotiti (lotevati) česa, skupaj (skupno) s kom izvršiti (izvrševati) kaj, skupaj (skupno) s kom narediti (storiti, delati, početi) kaj: sociari parricidium potuit Iust. Od tod adj. pt. pf. sociātus 3 skupen: Theseus sociati parte laboris functus O.

socius 3 (iz *soqu̯ios, sor. s sequī; prim. skr. sákhā tovariš, (so)drug, prijatelj, ἀοσσέω pomagam, ἀοσσητήρ pomočnik)

I. adj.

1. združen, zvezan, povezan, v zvezi s kom (čim) bivajoč, skupen; v klas. prozi redko: consilia pacis et togae socia Ci., nocte sociā Ci. pod okriljem (senco, krinko) noči; večinoma pesn. in poklas.: hic (sc. Augustus) socium summo cum Iove nomen habet O., hic socias tu quoque iunge moras O. obotavljaj se skupaj z njo tudi ti, carpere socias vias O. skupaj iti, skupaj ubrati (ubirati) pot(a), socium regnum, socia spes, socia lingua, socius sermo, socius honor, socia dapes, socii penates, anni, ignes O., sanguis O. sorodna kri, sociis quid noctibus, uxor, anxia pervigili ducis suspiria curā? Stat., socia fontis amoenitate Plin., socia potestate Amm.

2. occ. po sklenjeni zvezi oz. zavezništvu združen, z(a)vezan, povezan, zavezniški: socii reges Ci., socii Carthaginiensium populi L., socia urbs L., civitas Ci., L., civitas Ubiorum socia nobis T. naša zaveznica, socia agmina V., socia classis O., timuit socias anxia Roma manus O. vojne z zavezniki, socia arma V., Sil., sociae cohortes T. (gl. spodaj II. 2. a.). —

II. subst.

1.
a) socius -iī, m tovariš, drug, sodrug, družabnik, družník, (so)déležnik, soudeleženec
b) socia -ae, f tovarišica, družica, družabnica, družníca, (so)déležnica, soudeleženka: sine sociis nemo quidquam tale conatur Ci., socium sibi adiungere S., hos castris adhibe socios V., hunc cape consiliis socium V., amissa sociorum pars O., ad eum interficiendum socios conquirit N., vacca et capella et ovis socii fuere leoni Ph. so se pridružile levu; z objektnim gen.: socius conciliorum tuorum Pl., socium et consortem gloriosi laboris amiseram Ci., laborum, periculorum meorum socius Ci. ep., huius consilii ne socium quidem habeo Ci. ep., neminem habeo culpae socium Ci. ep., socius amentiae scelerisque Ci., belli Ci. ep., socius regni Ci. ali regni socii Lucan. sovladar(ji), socii sceleris, insidiarum S., periculi socium habere L., socii laborum atque discriminum Cu., socii sacrorum O., cum sociis operum H., qui nos socias sumpserunt sibi Pl., vitae socia virtus Ci., addit se sociam V., sociasque sorores impietatis habet O., sociae doloris casusque tui Ap.; o krvnem sorodstvu: socius generis O. ali sanguinis O. sorodnik po krvi = brat; o zakonu: lectus socius O. izvoljeni (so)drug, tori socius O. soprog, socia tori O. soproga, socia generisque torique O. sorodnica po krvi (= sestra) in soproga, tudi samo socia = soproga: singuli multas uxores habent, nulla pro socia obtinet S. nobena ne velja za pravo zakonsko družico; metaf.: ulmus cum socia vite O.

2. occ.
a) socius -iī, m zaveznik, združenec, zavezanec: cuius maiores huic populo socii semper fuerunt Ci., bellum sociorum Ci. zavezniška vojna, vojna z zavezniki, (sc. Helvetii) Boios … receptos ad se socios sibi adsciscunt C., exercitus praedator ex sociis S. vojska pleniteljica zavezniškega ozemlja, magis indignemini bonis ac fidelibus sociis tam indignas iniurias … fieri L., socii Atheniensium N., socii foederatique Cu.; v času republike so za Rimljane socii italski zavezniki zunaj Lacija; od tod: socii et Latini Ci., L., socii et nomen Latinum ali socii nomenque Latinum ali homines Latini nominis et socii Italici S., socii ac nominis Latini L.; toda: socii nominis Latini ali socii Latini nominis L. latinski (lacijski) zavezniki, ki so od nekdaj uživali posebej ugleden položaj med rimskimi zavezniki; ko pa so po zavezniški vojni (od l. 91 do 88) italska ljudstva dobila rimsko državljanstvo, je izraz socii pomenil zavezniška ljudstva zunaj Italije: socii et exterae nationes Ci., (sc. Pompeium) unum ab omnibus sociis et civibus ad id bellum imperatorem deposci Ci., ad expilandos socios diripiendasque provincias Ci.; tako tudi: XXVI socias (= sociorum = zunajitalskih zaveznikov) cohortes tramittit T.; socius et (atque) amicus ali socius amicusque populi Romani Ci., S. idr. „zaveznik in prijatelj rimskega ljudstva“, častni naslov, ki so ga Rimljani podeljevali tudi tujim vladarjem; metaf. socius združenec (o živalih): iugales socii Sil. (o konjih).
b) trgovski tovariš ((so)drug), družabnik, partner, kompanjon: Corn. idr., rei pecuniariae Ci., socium fallere, qui se in negotio coniunxit Ci., socium fraudare Ci., quare quidem socium tibi eum velles adiungere, nihil erat Ci., fundum emptum habere cum socio Ci.; kot jur. formula: pro socio „za trgovskega družabnika“ = „zoper sleparskega trgovskega družnika“, npr. iudicium pro socio Ci. sodna preiskava (pravda) o nezvestobi (nepoštenosti, sleparstvu, goljufanju, prevari) trgovskega družabnika, pro socio damnari ali condemnari Ci. zaradi nepoštenosti do trgovskega družabnika, zaradi prevare (goljufanja, sleparjenja) trgovskega družabnika (objektni gen.).
c) pl. sociī -ōrum, m (pūblicānī) (z)družba, združenje, zadruga, zveza rimskih glavnih ali državnih davčnih zakupnikov: socii Bithyniae Ci. ep., sociorum tabulae Ci., hoc ergo adulteratur minimum in officinis sociorum Plin.
d) sociī nāvāles, gl. nāvālis.
e) socius rokodelski pomočnik: socius opificis Macr.

Opomba: Gen. pl. tudi sociûm: Pl., L., V. idr.

sód -a, -o (parno)

sód, -a, -oo število even number
sód, -a, -o dan even day

sód, -a, -o (parno) pair

sodo število nombre pair

sodālis -e (iz *su̯edhālis; prim. skr. svadhā́ svojskost, posebnost, navada, šega, gr. ἔϑος in ἦϑος [iz *σƑέϑος, *σƑήϑος] = got. sidus = stvnem. situ = nem. Sitte, gr. ἔϑω [iz *σƑέϑω] s pf. εἴωϑα (lezboško εὔωϑα) navajen sem, ἐϑίζω navajam koga (na) kaj, lat. suēscō s pf. suēvī) (so)družniški, tovariški, tovarišijski, prijateljski, družníški: turba O. Kot subst. sodālis -is, m

1. (so)drúg, (so)družník, (so)tovariš, dober (prisrčen, drag) prijatelj: Pl., Ter., Iuv., Mart. idr., ad sodalem tuum … M. Metellum demigrasti Ci., primum habui semper sodales Ci., Autronio nonne sodales, non collegae sui, non veteres amici … non hi omnes, qui sunt in re publica principes, defuerunt? Ci., sodales adulescentium Tarquiniorum L., turba cognatorum sodaliumque L., constantique fide veterem tutare sodalem O., caris multa sodalibus legi (sc. versūs) Plin. iun.; komu (so)drug v čem = podoben komu v čem: ille sodalis istius erat in hoc morbo Ci.; pren. o neživih subj.: aridas frondes hiemis sodali dedicet Euro H., larga nec desunt Veneris sodali vina creterrae H. (vino in ljubezen se namreč rada združita); occ.
a) obedni tovariš, tovariš za mizo, soobedovalec, vinski (pivski) bratec: epulabar cum sodalibus omnino modice Ci., Pompei, meorum prime sodalium, cum quo morantem saepe diem mero fregi H., gaudens sodalibus H. vesel (veseleč se) vesele družbe.
b) hišni prijatelj, možev namestnik: Hier., haud sua desertus rura sodalis arat Mart.

2. član (ud) svečeniške združbe, član svečeniškega kolegija (zbora), svečeniški sodrug, v pl. tudi = svečeniška združba, svečeniški kolegij, svečeniški zbor: Dig. idr., sibi in Lupercis sodalem esse Caelium dixit Ci., addito sodalium Augustalium sacerdotio T., ut ad numerum sodalium Augustalium … adiceretur Suet.

3. (v negativnem pomenu) član (ud) kake prepovedane skrivne (z)družbe (bratovščine), član tajne zveze, soudeleženec pri kakem slabem (zlem, škodljivem, kriminalnem) načrtu (prekršku, prestopku), npr. pri kupovanju glasov, zaroti ipd.: tu in illis es decem sodalibus Pl., quos tu si sodalīs vocas, officiosam amicitiam nomine inquinas criminoso Ci.

Opomba: Abl. sg. nav. -ī, pa tudi -e: Plin. iun., Mart.

sodb|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. pravo das Urteil, Gerichtsurteil, der Spruch, Urteilsspruch, Rechtsspruch, der Verdikt, avstrijsko tudi: das Erkenntnis
oprostilna sodba der Freispruch
obsodilna sodba der Schuldspruch
das -urteil (dokončna Endurteil, kazenska Strafurteil, ničnostna Nichtigkeitsurteil, oblikovalna Gestaltungsurteil, o razvezi Scheidungsurteil, spreminjevalna Abänderungsurteil, ugotovitvena Feststellungsurteil, vmesna Zwischenurteil, zamudna Versäumnisurteil, zmotna/napačna Fehlurteil)
… sodbe Urteils-
(izrekanje die Urteilsfällung, izrek der Urteilsspruch, izvršitev der Urteilsvollzug, die Urteilsvollstreckung, oblikovanje die Urteilsfindung, obrazložitev die Urteilsbegründung, razglasitev die Urteilsverkündung, vsebina der Urteilsinhalt)
izreči sodbo ein Urteil fällen
oblikovati sodbo ein Urteil schöpfen
senat/sodnik, ki izreče sodbo der Spruchkörper

2.
božja sodba das Gottesurteil, das Gottesgericht, Ordal
Parisova sodba das Urteil des Paris
poslednja sodba das jüngste Gericht, Jüngstes Gericht, das Weltgericht
Salomonova sodba Salomonisches Urteil

sodb|a² [ô] ženski spol (-e …)

1. logična: das Urteil (določujoča Bestimmungsurteil, atributivna Attributionsurteil, bitna Seinsurteil, relacijska Relationsurteil, obča allgemeines/universales, posebna besonderes/partikuläres, posamična einzelnes/singuläres, trdilna bejahendes/affirmatives, nikalna verneinendes/negatives, neskončna unendliches/limitatives, kategorična kategorisches, hipotetična hypothetisches, disjunktivna disjunktives, problematična problematisches, asertorična assertorisches, apodiktična apodiktisches)

2. (ocena) das Urteil (pavšalna Pauschalurteil, vrednostna Werturteil, izkustvena Erfahrungsurteil)
sodba o čem: das Urteil über, die Beurteilung (des)

3. (presoja) das Erachten