Franja

empeño moški spol zastavitev; (častni) dolg; posel; vnema; prizadevanje; zaplet, homatija

casa de empeño zastavljalnica
papeleta de empeño zastavni listek
con empeño z vnemo, vztrajno
hacer empeño de a/c nekaj si za dolžnost vzeti

empoigne [ɑ̃pwanj] féminin pograbitev, prijetje

foire féminin d'empoigne kraj ali situacija, kjer vsakdo skuša čim več dobiti ali vzeti zase
c'est la foire d'empoigne (familier) tu pomaga le sila
acheter à la foire d'empoigne (familier) ukrasti, zmakniti

empreinte [ɑ̃prɛ̃t] féminin vtis, odtis; znak, žig; sled, stopinja; militaire zadetek; typographie matrica; figuré kov

empreinte digitale prstni odtis
marquer de son empreinte quelque chose pritisniti svoj pečat na kaj
mettre ses empreintes sur une carte d'identité vtisniti svoje prstne odtise na osebno izkaznico
prendre l'empreinte d'une serrure vzeti odtis ključavnice

emprunt [ɑ̃prœ̃] masculin posojilo; posojeni denar

d'emprunt izposojen; nepravi, navidezen
emprunt forcé, sans intérêts, à court terme prisilno, brezobrestno, kratkoročno posojilo
emprunt gouvernemental, national, d'Etat državno posojilo
amortissement masculin d'un emprunt amortizacija posojila
émission féminin d'un emprunt emisija posojila
intérêts masculin pluriel sur emprunt obresti na posojilo
mot masculin d'emprunt izposojena beseda, izposojenka
nom masculin d'emprunt privzeto ime, psevdonim
remboursement masculin d'emprunt vračanje posojila
accorder, émettre un emprunt odobriti, razpisati posojilo
contracter, faire un emprunt najeti, vzeti posojilo
faire l'emprunt de quelque chose izposoditi si kaj
négocier un emprunt posredovati, izposlovati posojilo
rembourser, restituer un emprunt vrniti posojilo
souscrire à un emprunt podpisati posojilo
surpasser la souscription d'un emprunt preseči vpis posojila
vivre d'emprunt živeti od posojil; figuré krasiti se s tujim perjem

encargar [g/gu] naložiti, naročiti, izročiti; priporočiti, svetovati

encargarse nase vzeti, prevzeti
encargarse de a/c zavezati se za kaj

encima zgoraj; vrh tega

por encima površno
echarse encima a. nekaj nase vzeti
la guerra está encima vojna je na vidiku
llevar encima na hrbtu nositi; na (pri) sebi imeti
ponerse encima obleči
se me quitó un gran peso de encima težak kamen se mi je odvalil od srca
no les quita los ojos de encima skoz jim je za petami
tener a alg. encima koga na vratu imeti
no tengo dinero encima nimam denarja pri sebi
dar encima povrhu dati, dodati
encima dirás que no es verdad potem boš še rekel, da ni res
encima de nad, na
está por encima de nosotros močnejši je od nas
está por encima de mis fuerzas to presega moje moči
ponerle a alg. el ojo encima opazovati koga
quitarse algunos años de encima napraviti se nekaj let mlajšega

enkrat¹ [ê]

1. einmal
enkrat samkrat ein einziges Mal
enkrat za vselej ein für [allemal] alle Mal
niti enkrat nicht einmal, keinmal, poudarjeno: kein einziges Mal
enkrat dnevno/letno/ mesečno/tedensko … täglich/jährlich/monatlich/ wöchentlich
enkrat na dva meseca/tri/štiri mesece zweimonatlich/dreimonatlich/viermonatlich …
enkrat zavit einwindig

2.
še enkrat noch einmal, nochmals
še enkrat večji/širši/tolikšen noch einmal so groß/breit/ groß
še enkrat toliko doppelt [soviel] so viel
še enkrat z glagolom: nach-, wieder-
(doživeti wiedererleben, namazati nachstreichen, natočiti nachschenken, posneti nachdrehen, preorati nachpflügen, prešteti nachzählen, stehtati nachwiegen, vzeti nachnehmen)
še enkrat vprašati nachfragen, rückfragen

3.
že enkrat schon einmal
|
enkrat ni nobenkrat einmal ist keinmal
to je enkrat ena das ist sonnenklar

enlever [ɑ̃lve] verbe transitif dvigniti, dvigati; odstraniti, odvzeti; odnesti, odpeljati, ugrabiti; sleči (obleko); sneti (klobuk); odšteti (število); hitro urediti (zadevo); izvesti, doseči; nakupiti (blago); militaire zavzeti v naskoku; théâtre, musique dovršeno igrati

s'enlever dvigniti se (v višino, kvišku)
enlever une affaire hitro in uspešno izvesti, urediti zadevo
enlever avec un balai pomesti
enlever une course zmagati v teku
enlever les couverts pospraviti mizo
enlever le courage, l'envie à quelqu'un komu pogum, veselje vzeti
enlever à quelqu'un une idée de la tête izbiti komu neko idejo iz glave
enlever un enfant en exigeant une rançon ugrabiti otroka in zahtevati odkupnino
enlever un morceau de musique dovršeno odigrati glasbeno delo
enlever avec la lime odpiliti
enlever quelque chose des mains de quelqu'un iztrgati komu kaj iz rok
enlever la peau sneti kožo, odreti
enlever la récolte pospraviti pridelke
enlever un siège (parlement) priboriti si (poslanski) sedež (mesto)
enlever les suffrages (po)žeti viharno odobravanje
enlever une tache à la benziue odstraniti madež z bencinom
enlever la victoire zmagati
cela n'enlève rien à sa bonté to prav nič ne zmanjšuje njegove dobrosrčnosti
une pneumonie l'a enlevé pljučnica ga je pobrala
enlève-toi de là! (populaire) poberi se od tód!
ça s'enlève comme des petits pains to gre kot za med

entrer [ɑ̃tre] verbe intransitif vstopiti, stopiti v; priti noter; militaire vkorakati; marine pripluti; (vlak) pripeljati, zavoziti (na postajo); trčiti (dans v, ob); figuré spuščati se (dans v); udeležiti se (dans quelque chose česa); pristopiti; verbe transitif uvesti, vtakniti (dans sa poche v žep); commerce vnesti, vknjižiti; uvažati (des marchandises blago)

entrez! vstopite! naprej!
défense d'entrer! on n'entre pas! vstop prepovedan!
faire entrer privesti noter, spustiti noter
faire entrer une lettre dans une enveloppe vtakniti pismo v zalepko
faire entrer en ligne de compte upoštevati, vzeti v poštev
laisser entrer le jour, le soleil odpreti okna svetlobi, soncu
faire entrer dans le secret uvesti v skrivnost
entrer en action stopiti v akcijo (tudi militaire)
entrer dans les affaires des autres vmešavati se v tuje zadeve
entrer pour beaucoup dans quelque chose imeti velik vpliv na kaj, mnogo k čemu prispevati ali pripomoči, igrati veliko vlogo, mnogo pomeniti pri čem
entrer en but (sport) doseči točko (gól)
entrer dans la caisse pri(haja)ti v blagajno (denar)
entrer en campagne (militaire) iti na vojsko
entrer dans une carrière, dans le commerce lotiti se nekega poklica, postati trgovec
entrer dans la chair (za)rezati (se) v meso (o vrvi)
entrer en charge, en fonctions, en service nastopiti, prevzeti službo
entrer en circulation priti v obtok (denar)
entrer en colère, en fureur razjeziti se, pobesneti
entrer en communication (téléphonie, télégraphie, télévision) dobiti (telefonsko) zvezo
entrer en comparaison začeti primerjati
entrer dans la composition tvoriti sestavni del (de quelque chose česa)
entrer en considération priti v poštev, biti upoštevan
entrer en conversation avec začeti, spustiti se v pogovor z
entrer en correspondance avec začeu si dopisovati z
entrer en coup de vent privihrati v
entrer dans les détails iti, spuščati se v podrobnosti
entrer dans l'enseignement stopiti v učiteljski poklic
entrer dans une famille primožiti, priženiti se
entrer en gare (vlak) zavoziti v postajo
entrer en guerre stopiti v vojno
entrer dans les intérêts de quelqu'un varovati interese "kake" osebe
entrer en jeu (figuré) pri- vključiti se; začeti veljati
entrer en ligne de compte priti v poštev, iti za (kaj)
entrer en matière priti k stvari
entrer en ménage omožiti se
il lui entra ses ongles dans la main zadrl, zapičil mu je svoje nohte v roko
entrer en pourparlers začeti pregovore
entrer en pratique priti v prakso
entrer en relation d'affaires stopiti v poslovne zveze
entrer en religion, au couvent iti, stopiti v samostan
entrer pour rien dans biti brez pomena pri (v, za)
entrer en scène (théâtre) stopiti na oder, nastopiti (na odru)
entrer dans le sens de quelqu'un razumeti koga
entrer dans le vif du sujet priti k (jedru) stvari
entrer en vigueur stopiti v veljavo
entrer dans les vues de quelqu'un deliti s kom mišljenje, biti istega naziranja
cela ne m'est pas entré dans la pensee to mi niti v glavo ni padlo, še v sanjah nisem pomislil na to
on ne peut rien! ui faire entrer dans la tête ničesar mu ne moreš razložiti, dopovedati
cela ne veut pas entrer (dans ma tête) to mi ne gre v glavo
je ne veux pas entrer dans ces considérations ničesar ne maram vedeti o tem

envie [ɑ̃vi] féminin želja, poželenje; veselje; zavist; materino znamenje; zadirek pri nohtu

j'ai envie želim, ljubi se mi, hoče se mi
j'ai envie de pleurer, de rire na jok, na smeh mi gre
il est dévoré, rongé d'envie zavist ga žre, bled je od zavisti
crever, sécher d'envie pokati od zavisti
faire envie zbuditi željo, poželenje
cette voiture me fait envie želim si ta avto
faire passer, ôter l'envie de quelque chose komu veselje, željo za kaj vzeti
passer son envie zadovoljiti svojo željo
porter envie à quelqu'un zavidati komu
l'envie me prend (de) zahoče se mi
mourir d'envie de ... umirati od želje, da ...
susciter l'envie de quelqu'un zbuditi zavist pri kom

espalda ženski spol rama; hrbet

a la espalda (od) zadaj
acometer por la espalda od zadaj napasti
dar la(s) espalda(s) hrbet obrniti; v beg planiti
dar de espaldas na hrbet pasti
echar una cosa sobre las espaldas de alg. komu kaj naprtiti
echarse a las espaldas a/c nekaj na stran dati, namenoma pozabiti
echarse sobre espaldas a/c nase vzeti
hacer espaldas a alg. komu hrbet kriti
medirle a uno las espaldas pretepsti koga
tener guardadas las espaldas biti na varnem
a (las) espaldas de alg. komu za hrbtom

espérance [ɛsperɑ̃s] féminin upanje, up, nada; pričakovanje

pt šanse, upi (za dediščino)
espérances trompeuses iluzije
lueur féminin, rayon masculin d'espérance svit, žarek upanja
suprême espérance zadnje upanje
contre toute espérance proti vsemu pričakovanju
anéantir, briser, détruire les espérances uničiti upanje
avoir une espérance de réussite imeti upanje na uspeh
avoir des espérances imeti (dobro) upanje (o ženski) pričakovati otroka
dépasser les espérances preseči pričakovanja
donner de grandes espérances dajati veliko upanje
entretenir, nourrir des espérances gojiti upanje
vous êtes notre seule espérance vi ste naše edino upanje
fonder de grandes espérances sur quelque chose staviti veliko upanja na kaj, mnogo pričakovati od česa
mettre, placer ses espérances dans staviti svoje upanje v
ôter, perdre l'espérance (od)vzeti, izgubiti upanje
porter ses espérances sur quelqu'un staviti svoje upanje v koga

essai [ɛsɛ] masculin poskus, poskušnja; preskus; preiskava; trud (de za); esej

à titre d'essai za poskušnjo, poskusno
essai d'arbitrage poskus poravnave
essai de charge poskus obremenitve
essai à l'improviste, sur éprouvettes naključni poskus
essai d'établir un record poskus postavitve rekorda
essai des matériaux preskus materiala
essai nucléaire jedrski poskus
essai sur route (automobilisme) poskusna vožnja
essai des vins pokušnja vin
balle féminin d'essai poskusni strel
ballon masculin d'essai poskusni balon
coup masculin d'essai prvi poskus, začetek
course féminin d'essai poskusna vožnja
station féminin, temps masculin d'essai poskusna postaja, doba
tube masculin à essai reagenčno steklo
vol masculin d'essai poskusni polet
faire un essai napraviti poskus (de z)
faire ses premiers essais napraviti svoje prve korake
lancer un ballon d'essai spustiti poskusni balon (tudi figuré)
se livrer à des essais delati poskuse
mettre à l'essai dati na preskušnjo
prendre un employé à l'essai vzeti uslužbenca na poskušnjo (brezobvezno)

essence [ɛsɑ̃s] féminin bistvo, bitnost; substanca; esenca; ekstrakt, (eterično) olje; (essence minérale) mineralno olje; gorivo, bencin; pluriel razne vrste drevja

par essence po svoji naravi
essence d'avion, de voiture bencin za letalo, za avto
essence de café kavin ekstrakt
essence graissée à l'huile mešanica bencina in olja
essence de roses rožno olje
essence synthétique sintetičen bencin
essence de térébenthine terpentinovo olje
bidon masculin d'essence bencinska ročka
briquet masculin à essence vžigalnik na bencin
distributeur d'essence, pompe féminin à essence razdeljevalec bencina, bencinska črpalka
poste masculin d'essence bencinska postaja (servis)
réchaud masculin à essence kuhalnik na bencin
réservoir masculin à essence bencinski tank, rezervoar
faire le plein d'essence (avto) napolniti bencinski tank
prendre de l'essence (automobilisme) vzeti bencin
la voiture est en panne d'essence avtu je zmanj

être*² [ɛtr] verbe intransitif biti; obstajati, eksistirati; nahajati se; stati, sedeti, ležati; znašati (cena)

être ou ne pas être biti ali ne biti
être bien, mal avec quelqu'un dobro, slabo se s kom razumeti
c'est cela, c'est ça tako je, res je
soit! prav! naj bo! zaradi mene!
ainsi soit-il! (religion) tako bodi! amen!
il a été à Rome (familier) šel je v Rim
j'ai été les voir šel sem jih obiskat, obiskal sem jih
ce n'est pas que ... ne morda, da ...
il est des hommes qui ... so ljudje, ki ...
à l'heure qu'il est ob tej uri
il est 10 heures ura je deset
je suis mieux (na) bolje mi gre
il n'est que de ... treba je le, najbolje je, da ...
quel jour sommes-nous? kateri dan imamo danes?
n'est-ce pas? kajne?
toujours est-il que ... vsekakor pa je gotovo, da ...
c'est moi qui vous ai dit cela jaz sem vam to rekel
Elle n'est pas venue? - C'est qu'elle est malade. Ali ni prišla? Bolna je (= ker je bolna).
ce n'est pas qu'il soit paresseux, mais il est lent ni len (ne da bi bil len), toda počasen je
à:
vous êtes à blâmer vi ste graje vredni, vaša krivda je
être à son travail biti pri delu, čisto se posvetiti delu
le temps est à la pluie na dež kaže
tout est à refaire vse je treba znova začeti
ce livre est à moi ta knjiga je moja
je suis à vous na voljo sem vam
c'est à moi de décider jaz moram odločiti
c'est à prendre ou à laisser (figuré) treba se je odločiti za da ali ne
on est à se demander treba se je vprašati
cela est encore à faire to je treba še narediti
c'est à qui le flattera laskajo se mu kot za stavo
après:
être après quelque chose (familier) zelo si česa želeti, hlepeti po čem
être après quelqu'un (familier) koga na piko vzeti, šikanirati koga, ne pustiti koga pri miru
de:
être de spadati k, izvirati, izhajati iz
être de la fête udeležiti se slavnosti
être d'un parti pripadati neki stranki, biti član stranke
il est de Nice on je iz Nice
il est de notre parti on je na naši strani, on pripada nam, on je eden naših
cela n'est pas de jeu (familier) to je proti pravilom igre, to ne velja
être de l'avis que ... biti mnenja, da ...
comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
en:
en être biti zraven, spadati zraven, udeležiti se
en être pour son argent biti ob svoj denar, zastonj izdati svoj denar
en être pour sa peine zaman se truditi, se napenjati
je ne sais plus où j'en suis ne vem več, pri čem sem; ne vem, kje se me glava drži
où en êtes-vous? kako daleč ste?
je n'en suis pas encore là nisem še tako daleč
j'en suis là to je z menoj primer
il n'en est rien to (nikakor) ni tako
il en est ainsi to je takó, tako je (pač)
pour:
être pour quelque chose biti, nastopiti, glasovati za kaj
être pour faire quelque chose nameravati, takoj kaj storiti
je ne suis pour rien dans cette affaire nimam interesa za to stvar, nimam nobenega posla s to stvarjo, ne morem nič za to stvar
il est pour moi on je (drži) z menoj
tu as été pour beaucoup dans son départ ti si precéj odgovoren za njegov odhod
sans:
vous n'êtes pas sans savoir vedeti morate, gotovo veste
être sans le sou prebite pare ne imeti
y:
y être biti doma, spreje(ma)ti (pour quelqu'un koga)
je n'y suis pour personne za nikogar nisem doma
y être pour quelque chose biti zapleten v kaj
vous n'y êtes pas (familier) ne razumete, kaj mislim
j'y suis razumel sem, že vem, razumem
vous y êtes tako je, zadeli ste, uganili ste
ça y est (familier) tako, pa je narejeno! gotovo!; na! sedaj pa imamo!

ēvīscerō -āre -āvī -ātum (ē in vīscera) „drob ven vzeti“, pesn. = razmesariti, raztrg(av)ati: Pac. ap. Ci., Sil., Amm., ut evisceratus latere penderes Enn. ap. Ci., (accipiter columbam) pedibus eviscerat uncis V.; pren. iztrebiti, izprazniti: Sen. ph., Aug., Cod. I.

examurcō -āre (ex in amurca) „olivam vodo vzeti“, od tod pren. (iz)sušiti: Ap.

exemplum -ī, n (osnovna obl. *exemlom, *exem-lum: eximere) „iz množice istovrstnih stvari ven vzeto“, od tod

1. vzorec: purpurae, tritici Corn.

2.
a) arhit. obrazec, vzorec: aedes probant; sibi quisque inde exemplum expetunt Pl., superposuit altissimam turrim in exemplum Alexandrini Phari Suet. po vzorcu.
b) v kiparstvu in slikarstvu izvirnik: huiusmodi tractare exempla Pl., in mutum simulacrum ab animali exemplo transfertur Ci. po živem izvirniku, exemplorum eligendi potestas Ci.
c) obrazec, osnutek kakega spisa: litterarum exemplum componere Ci.,
č) posnetek, prepis: earum litterarum exemplum legi Ci., supposuit exemplum epistulae Domitii Ci. ep., earum (sc. litterarum) exemplum infra scriptum est S., eius devotionis exemplum N., ea pluribus exemplis scripta fuisse reor O.; (tudi o upodobitvah) = posnetek, podoba, slika: hinc exemplum ut pingeretis Pl., hic quoque exemplum reliquit eius Pl.; pren.: exemplum (posnetek) imperii veteris, imaginem antiquitatis intueri Ci.; met. besedilo, vsebina: litterae sunt allatae hoc exemplo Ci. ep., tu mihi scripseras bis eodem exemplo Ci. ep., tabulae testamenti eodem exemplo C. iste vsebine, testamentum duplex, sed eodem exemplo Suet., orationem dignam duxi, cuius exemplum brevitati huius operis insererem Iust.

3. pren. zgled, način, ravnanje, postopanje: exemplo nostrae civitatis usus sum Ci., huius urbis iura et exempla Ci., eius exemplum sequi N., exemplo Albuti H. po Albutovem načinu = kakor Albut, nunc huc, nunc illuc exemplo nubis aquosae fertur O. kakor, multi more isto atque exemplo vivunt Pl., more et exemplo populi Romani C., rei exemplum habere, instituere et posteris prodere C., cogantur nummi ab aratore? quo exemplo? Ci. po kakšnem zgledu? hoc exemplo S. po tem zgledu, se exemplo fecisse, quod fecisset Ci. po zgledu drugih, quaestionem habere eodem exemplo, quo … L. po istem vzgledu, na isti način, accedant eo novo pessimoque exemplo sestertium nonaginta milia Ci. po čisto novem postopku, sub hoc exemplo Plin. iun. po tem zgledu, sub his exemplis Vell. po teh dogodkih; occ. zgled (v moralnem smislu), dober ali slab zgled, vzor (ideal): propones illi exempla ad imitandum Ci., meorum factorum exempla ex summorum hominum factis petivi Ci., nullum inlustrius exemplum veteris sanctitatis Ci., exemplum innocentiae, pudicitiae Ci., exemplum fidei publicae Ci., exemplum flagitii singulare T., honestum exemplum T. vzor, firmare animum constantibus exemplis T., nobilia maxime sortis mortalium exempla L., ducis exemplum eventumque secuti V., his guidam signis atque haec exempla secuti V. izkušnje, exemplum capere (petere) ab aliquo Ci., L. zgledovati se po kom, ex hoc numero nobis exempla sumenda sunt Ci., exemplum trahere O. za zgled si vzeti, exemplum praebere, tradere S., exemplum grave praebet H., exemplo esse H. biti v zgled.

4. zgled = primer: id ita esse exemplis probari potest Ci., exempla quaerimus et ea non antiqua Ci., recens exemplum fortissimi viri profero Ci., exemplum P. Africani non praeterire Ci., ire exemplis deorum O. primerjati se z bogovi, hoc quoque bonitatis exemplum N. izpričuje (kot zgled) njegovo dobrotljivost; plus exemplo (s slabim zgledom) quam peccato nocent Ci.; tako prav pogosto: exempli causā (gratiā) za zgled, za primer: exempli causā paucos nominavi Ci., quod apud vos quasi exempli causā proferre possim Ci., satis est unam rem exempli gratiā proferre N.

5. svarilni, strašilni zgled: exemplum statuite in me Ter. kaznujte me drugim za zgled, statuite exemplum, quantae poenae in civitate sint hominibus istiusmodi comparatae Corn. dajte zgled, in quos aliquod exemplum populus Romanus statui putat oportere Ci. kaznovati drugim v strah, severitas exempli Ci., clades eorum exemplo fuit C., mala exempla S. slabo uporabljeni strašilni zgledi, exemplo supplicii deterrendos reliquos existimavit Hirt., ut arcendis sceleribus exemplum nobile esset L., exempla pati Ph.; occ. kazen sploh: in aliquem omnia exempla cruciatusque edere (gl. ēdō) C., in aliquem exemplum facere Kom., L. strogo kaznovati koga, meritum quidem novissima exempla Mithridaten (esse) T. najostrejše kazni, habet aliquid ex iniquo omne magnum exemplum T.

6. zgled = dokaz: hisce ego rebus exempla adiungerem, nisi … Ci., exempla rerum C. dejanski zgledi, exemplum insigne mutationis rerum humanarum, magna exempla casuum humanorum L., ut ex aliis legibus exempla ducamus, per quae appareat … Q.

faciō -ere, fēcī, factum (iz indoev. kor. *dheH- postavljati, polagati, deti; prim. stind. dádhāti [on] polaga, dhātár = gr. ϑετής = lat. con-ditor stvarnik, stvaritelj, ustanovitelj, gr. τί-ϑη-μι denem, (po)stavim, aor. ἔ-ϑη-κ-α, ϑεσμός postava, ϑέσις = lat. con-diti-ō postavljanje, con-dō [iz *con-dho], ab-dō, cre-dō, per-dō, faciēs, facilis, bene-ficus, arti-fex, ponti-fex, sl. deti, dejati, delo, stvnem. tuon, nem. tun, Tat). Pass. se nadomešča z glag. fīō, fierī, factus sum.

A. intr.

1. storiti, delati, ravnati: quoniam, ut aiunt, dei facientes adiuvant Varr., qui cum cogitasset, facere auderet N., familiam Fabii fecisse, tuam familiam non fecisse Ci., nec mihi dicere promptum nec facere est isti O., ratio faciendi Q.

2. (z adv. modi) nekako storiti, delati, ravnati, postopati, obnašati se, vesti se: f. nequiter Pl., recte Ter., seu recte seu perperam Ci., amice, bene, benigne, humaniter, praeclare, simpliciter Ci., arroganter C., male f. alicui Pl. škoditi komu, aegre f. alicui Ter. (u)žaliti koga, alicui bene f. Ter. dobro ravnati s kom, streči komu, koristiti mu, facere periculose quam perpeti maluit Ci., neglegenter eum aut malitiose fecisse N. da je nepridno ali zlobno ravnal, fortius (odločneje) fecit quam locutus est Cu.; pogosto z adv. izrazi: si pie, si cum dolore faciunt Ci., ne gratiae causā facere videantur Ci., facit Clodius apertissime contra legem Ci. ravna nezakonito, f. contra foedus (religionem) Ci., per malitiam Ci., dolo malo Ci., f. malā fide N., animo bono N. ali optimo Ci., pro maiorum suorum animo Ci. v duhu, Hortensium recte et ordine exque re publ. fecisse Ci., f. contra rem publ. S., e re publ. L. ex voluntate eius L.; v zvezi s pojmi „drugače“, „tako“, „kakor“: si quis aliter fecisset Ci., ita feci Ci., sic fecit Alienus Ci., sicut tu nuper fecisti Ci. ut Nico pirata fecit Ci. fecisti item, ut praedones solent Ci.; od tod v drugem stavkovem členu ali v vrinjenih stavkih, kazoč nazaj na glavni glagol: horum gladios extorquere potui, sicuti feci Ci. kakor sem res storil, diligenter, sicut adhuc fecistis (kakor doslej), attendite Ci., phalanx imperare postulabat, ut nunc veterani faciunt nostri N.

3. facere cum ali ab aliquo delati (sodelovati) s kom = potegniti s kom, stati (biti) na strani koga, biti pristaš koga, iti komu na roko, biti za koga, podpirati koga, pomagati komu: so respondisset … secum facere Sullam Ci., non respondit tamen unā (= cum ipso) facere Sullam Ci., cum animadverteret deûm numen facere secum N. da je bila božja pomoč z njim(a), cum Veneris puero non male, Bacche, facis O.; pren.: ostendit … verba ipsa sponsionis facere mecum Ci. da so … na moji strani, — meni v prid, veritas facit cum illo Ci., illud nihilo magis ab adversariis quam a nobis facit Ci. ni nič manj v prid nasprotnikom kot nam; naspr. facere adversus ali contra aliquem biti zoper koga, nasprotovati komu ali čemu, nasproti biti -, postaviti se nasproti komu, potegniti z nasprotno stranko (nasprotno stranjo), pospeševati jo: ut omia perdant neque minus eos, cum quibus steterint, quam adversus quos fecerint N., eae (res) contra nos ambae faciunt Ci., illum contra rem publ. fecerat M. Flaccus Ci.

4. biti za kaj, sposoben (pripraven) biti za kaj, delovati, pomagati, služiti v (za, kot) kaj, koristiti, streči, prijati komu; abs. nec caelum neque aquae faciunt O. ne prija mi niti … , mire facit in peroratione confessio Q. čudovito učinkuje, multum viva vox facit Sen. ph., qui faciunt leges, ubi … Petr., in sancto (v svetišču) quid facit aurum? Pers., quid stemmata (rodovniki) faciunt? Iuv.; z dat.: incolumi Rhodos … facit, quod … H. zdravemu pomaga Rodos toliko, kolikor … , non faciet capiti dura corona meo Pr.; s praep. (ad, in, adversus): Col., Mel., Sen. ph., Medeae faciunt ad scelus omne manus O., ad talem formam non facit iste locus O.; occ. kot medic. t. t. dober biti za kaj, (zdravilo, lek) biti za kaj, (dobro) služiti, rabiti za kaj, dobro deti komu ali čemu: Suet., Plin. id bene faciet Ca. id remedium optime facit exemptā stirpe Col., hic sucus facit ad difficultatem urinae Plin. dober zoper zaprtje seča.

5. abs. kmetovati, obdelovati polje, delati na polju: Ter. (Heaut. 60).

6. kot obr. t. t. žrtvovati, darovati, daritev opravljati; abs. cum pro populo fecisti Ci., qui faciet, quando volet quaque lege volet, facito; z dat. božanstva: Pl., Tert., Iunoni, Larentiae ad aram Ci.; z abl. daritve (žrtve): Ca., Pl., Col., agnā Iovi Varr., cum faciam vitulā pro frugibus V. V tem pomenu tudi trans.: f. Iovi pocillum mulsi L. liba Pali O.

7. (v prostaškem pomenu)
a) prilegati: Cat., Pers., Iuv., Petr.
b) iti na potrebo: suae rei causā f. Petr.

B. trans.

I. z notranjim ali zunanjim obj.

1. delati, storiti, početi, podvzeti, lotiti se: optimum (difficile, facile) factu est C.; s splošnim (notranjim) obj.: Fidiculanus quid fecisse dicebatur? Ci., quid facis? O. kaj počenjaš?, quid potuit Cleomenes facere? Ci., quid faciendum nobis arbitramini? Ci., quo facto Ci., C. = potem, nato; pogosto v dubitativnem cj.: quid faciam (facerem)? Ci., V., O. kaj naj storim (kaj naj bi bil storil)? preg.: fac, si facis Mart. ali fac, si quid facis Sen. ph. = stori hitro; z dat. personae ali rei: quid huic tu homini facias? Ci. kaj hočeš početi s tem človekom? quid faceret Chrysippus huic conclusioni? Ci. kaj bi mogel Hrizip očitati temu sklepu (zaključku)? Nam. dat. tudi abl.: nesciat, quid faceret auro Pl., quid hoc homine facias? Ci. glede tega človeka = s tem človekom; s praep.: Lact. quid de puero hera tua fecit? Pl., quidnam facerent de rebus suis N. glede (zaradi, zastran) svojega položaja? = v svojem položaju, glede na okoliščine, v katerih je, cum multa crudeliter avareque fecisset N. ko je bil mnogo storil iz krutosti in lakomnosti, quid de praeda faciendum censerent L.

2. occ. (z določili) storiti (kakršno koli) dejanje: ne quid atrocius (arrogantius) facere conetur Ci., cum quidvis rectissime facere posset Ci., si quid stulte facit Metellus Ci., multa impure atque taetre f. Ci., quicquid sua sponte faciebat Ci. je delal, je počel.

3. izdel(ov)ati, obdel(ov)ati, umetniško narediti, (iz)oblikovati: argentum (aurum) factum et infectum Ci., V., L., O. obdelano (tudi: kovano in v šibikah ( = palicah)), pocula Mentoris manu summo artificio facta Ci., capella (kip) scite facta Ci., phalerae pulcherrime factae Ci., fama lanae faciendae O. obdelovanje (predelava) volne.

II. s prolept. obj.

1. storiti = (se)zidati, (z)graditi, (po)staviti, narediti, napraviti, izdel(ov)ati: Pl., Ter., carcerem Syracusis Ci., monumentum Ci., castra Ci., C. postaviti = utaboriti se, porticum, sacellum, sacrarium Ci., locum N., templa, moenia, aras O., murum saxo quadrato L., tumulum, horrea V., classem C. ali naves Ci. (s)tesati, pontem in Istro flumine N. most narediti preko Donave, Donavo premostiti, olivetum Ci. zasaditi, moles manu facta O. s človeško roko, haec vasa aurea fecerat Ci., vela fieri imperavit Ci. razpeti, qui venenum malum fecerit Lex ap. Ci. strup kuhati, signa (simulacrum, effigiem Cereris) f. Ci., Hercules factus ex aere Ci., candelabrum factum e gemmis Ci., signum factum de marmore O., arma f. Ci., N., V., armis faciendis praeese Ci. poveljevati orožarni; occ.
a) storiti = (po)roditi, (za)ploditi, ustvariti (ustvarjati): volucres ova ac pullos faciunt Varr. ležejo jajca in valijo mladiče, quos fecit, sustinet angues O., (hominem) divino semine fecit (deus) O., quid faciat laetas segetes V., subolem f. Col., Plin., stercus facit multam herbam Col. da(je), maculas, f. ignem Ci., N. vžgati, zanetiti, calorem Plin. ogre(va)ti, sibi viam V., L. krčiti (ugladiti) si pot, iter facere sceleri O., aditum ad aliquem O. odpreti, sibi transitum L., homo ad ista expedienda factus Ci. kakor ustvarjen, ex industria factus ad imitationem stultitiae L. nalašč se izkazujoč z navidezno norostjo
b) (pisno) izdelati, — sestaviti, — zložiti, (na)pisati: cum Hermacro sygraphas fecit Ci., testamentum fecerat P. Annius Ci., orationem, poëma, epigramma, versūs f. Ci., in versu faciendo caput scabere H. pri pesnikovanju, f. carmen V. (s)pesniti, litteras Ci., librum de eo N.
c) kot gram. t. t. oblike tvoriti: Don. cur aper apri, pater patris faciat? Q., cum Alba faciat Albanos et Albenses Q.
č) denar si pridobi(va)ti, — (pri)služiti, — zaslužiti: Ter., Varr., divitias ex aliqua re Pl., ex publicis vectigalibus tanta lucra facit Ci. ima tolikšen dobiček, quid lucelli fecerit Apronius Ci., magnas pecunias ex metallis fecerat N., praedam f. C. (u)pleniti, magnas pecunias facere ab aliquo N. veliko dobička imeti od koga, ipsum maximos quaestus praedasque fecisse Ci., qui manubias tantas sibi fecerit Ci., rem facias! H. pridobivaj! stipendia facere S., L. služiti si mezdo = služiti v vojski.
d) (ljudi idr.) nab(i)rati, skupaj -, na noge spraviti (spravljati), nabaviti (nabavljati) si, dobiti, priskrbeti si, oskrbeti se s čim: exercitum Ci., Vell., factā manu armatāque Ci., auxilia mercede f. T., tributum facere miseros coëgisti Ci.
e) pot narediti, — prehoditi: cursu L., stadia Iust. preteči.
f) čas prebiti, preživeti, dovršiti: Sen. ph., Icti. tria fecit quinquennia O.
g) kot aritmetični t. t. = efficere znašati, biti: Gell., actus quadratus undique finitur pedibus CXX, hoc duplicatum facit iugerum Col.

2. metaf. (o vsakovrstnih dejanjih) storiti, delati, napraviti, narediti, udejanjiti (udejanjati), opraviti (opravljati), (iz)vršiti, proizvesti (proizvajati), uresničiti (uresničevati): ego plus, quam feci, facere non possum Ci., facta puta, quaecumque iubes O., f. iussa Ci. ali imperata, postulata N. izvršiti, promissa Ci. izpolniti, držati, vota alicui Ci., V., O. obljube komu da(ja)ti, — storiti, multa bona feci N. mnogo dobrot sem izkazal, gradum f. ad … Ci. stopiti, zakorakati, iter f. Ameriam Ci. potovati, f. saltum O. skočiti, iactum f. Auct. b. Alx. zavihteti, zalučati, opus Ter., Ci., N., O., furtum, fraudem C. caedem (alicuius) Ci. uboj (nekoga) izvršiti, usmrtiti (koga), facinus Ci., iniuriam Ci. idr., nefas, scelus O., proelium Ci., S. ali pugnam N. začeti boj, spustiti se v boj (bitko), udariti se, proelio facto N. po boju, bellum Ci. začeti, zasnovati, bellum alicui N. idr. napasti koga z vojsko, iti z vojsko nad koga, zaplesti koga v vojno, začeti vojno s kom, impetum in aliquem Ci. udariti na koga, napasti koga, insidias alicui Ci. zasedo postaviti komu, zalezovati koga, iudicia Ci. ali comitia L. prirediti, imeti, indutias, pacem, foedus, amicitiam, hospitium C. skleniti, deditionem S. predati (vdati) se, fugam (gl. pod fuga); initium f.: = zače(nja)ti, finem f.: = končati, (pre)nehati: initium facit Staienus a (z) Bulbo Ci., finem f. dicendi Ci. nehati govoriti, finem f. pretio Ci., mejo določiti, finem f. huius libri, vitae, belli N.; periculum f. Ci. (po)izkusiti; cum verba faceret Ci., C. ko je govoril, verbum nullum facis Ci. nobene (besede) ne rečeš; s čisto abstr. obj.: f. fletum, clamorem, Ci. zagnati jok, — krik, tako tudi gemitum (v pass. gemitus fit nastane jok, — vekanje), strepitum f. O., fit convicium mulierum Ci., facere divortium Ci. opraviti zakonsko ločitev, ločiti zakon, ločiti se, gratulationem f. Ci. zahvalo izreči, slovesni god obhajati, tudi: čestitati, lapidationem Ci. kamenje metati, kamenjati, largitionem Ci., exempla in aliquem Pl. kot svarilni zgled koga kaznovati, dignum exitum Suet. pripraviti si zasluženi konec, medicinam alicui zdraviti koga, nullus melius medicinam facit Pl. noben zdravnik ne zna tega bolje, eius rei mentio facta non est Ci. ta zadeva ni bila omenjena, tune audes decumarum mentionem facere? Ci., de quo supra mentionem fecimus Ci., N. ki smo ga omenili zgoraj, versuram f. Ci. vzeti na posodo, izposoditi si, vim f. Ci. silo storiti, nasilje izvajati.

3. occ.
a) (pri subst. pass. pomena) (pre)trpeti: res publ. detrimentum fecit Ci., N. je (u)trpela škodo = damnum fecit Ci., in hoc portu Atheniensium gloriae naufragium factum est Ci. se je razbila ladja atenske slave; toda iacturam facere Ci. idr. = „vreči z ladje v vodo“, torej = izgubiti, imeti izgubo.
b) (slavnosti) prirediti (prirejati), obhajati: Megalesia facit pater tuus Ci., f. mysteria N., sacra (sacrificium) ali res divinas Ci. žrtvovati, daritev opravljati, ludi per X dies facti sunt Ci.
c) (posle) opravljati, — vršiti, — izvajati, poslovati, ukvarjati se -, baviti se -, pečati se s čim: praeconium f. Ci. glasniško službo opravljati = biti glasnik, Romae fecerat argentariam Ci. je bil bankir, cum mercaturas facerent Ci., piraticam f. Ci. biti morski razbojnik, sutor medicinam facere coepit Ph. je postal praktičen zdravnik.
č) (čustvo ali stanje) vzbuditi (vzbujati), obuditi (obujati), povzročiti (povzročati), ustvariti, narediti, navdati: admirationem rei Ci., alicui alicuius rei desiderium L. vdahniti, alicui fidem L., O. koga prepričati, f. suspicionem, taedium Ci., spem Ci., L., iram Q., amorem O. vneti, metum Cels., T., timorem L., audaciam hosti L., maciem O., (alicui) dolorem O. prizadeti, somnos, frigora O., facta silentia tectis (linguis) V., oblivia f. rei O. zadevo potisniti (pahniti) v pozabo, divitiae animos faciunt L. opogumi, ohrabri, osrči, spiritūs (ponos) f. L.; tudi konkr.: vulnera f. O. zada(ja)ti, faciente lingua O. po krivdi jezika.
d) komu kaj pridobi(va)ti, priskrbeti, da(ja)ti, pripraviti (pripravljati), podeliti (podeljevati), dovoliti (dovoljevati): f. alicui ius caeli, decorem, vires, ingenium O., umbram nepotibus, moram V., commercium sermonis L., orationi audientiam Ci. pridobiti govoru poslušalce, alicui gratiam alicuius rei Ci. komu kaj odpustiti, favorem L., (cog)nomen alicui rei L. dati, alicui auspicium, H. kreniti -, pozvati koga k čemu (na kaj), alicui famam prompti ingenii Q.; pogosto: alicui aliquid faciendi potestatem (copiam) facere Ci., N. priložnost dati, dovoliti, omogočiti komu, da kaj stori, tabularum mihi potestas non est facta Ci. nisem imel dostopa do … , alicui negotium (negotia) facere Ci. preglavice (težave) delati.

C. Posebni skladi:

1. s predik. acc. (v pass. s predik. nom) storiti -, napraviti -, postaviti -, izbrati -, izvoliti -, imenovati koga za kaj (najprej s subst.): Vell., Val. Max., Iust. idr. testamento facit heredem filium Ci., si se Ligurem fecisset Ci., f. aliquem testem Ter., L. za pričo vzeti, aliquam matrem O., aliquem parentem V., factus est eius filius contra fas Ci., quod aedilis non sis factus Ci. ita quaestor sum factus Ci. sem postal, cum primum a me reus factus sit Ci.; pesn.: Circe Picum fecit avem V. je spremenila v ptiča; potem s predik. acc. adj. participa ali svojilnega zaimka: cum verbis se locupletem faceret Ci., vetustas eos peritiores facit Ci., aliquem peritum alicuius rei f. N. veščega česa, — za kaj, izuriti koga v čem, aliquem certiorem (pesn. tudi certum Pl., V., O.) f. Ci., C., L. idr. obvestiti koga, naznaniti komu -, sporočiti komu kaj, aliquid planum f. Ci., Q. pojasniti kaj, quos civīs bellum reliquos fecerat Ci. ki so bili ostali živi po vojni, ki so preživeli vojno, f. eius iniurias irritas Ci. izničiti, vadimonium missum Ci. znebiti se poroštva, utramque Troiam unam V. zediniti, združiti, cuncta magna facit O. vse povečuje, aliquem scientem facere Pl., Ter. (toda: Xenophon facit Socratem disputantem, prim. spodaj pod 4.), eam terram suam fecit C. si je osvojil, — podvrgel, — podredil; occ. s predik. gen.: neque gloriam meam, laborem illorum faciam S. ne bom si lastil slave, njim pa puščal trud = ne bom njih truda sebi v slavo štel, f. aliquid suae dicionis (potestatis) ali arbitrii -, imperii sui L. kaj pod svojo oblast spraviti, podvreči si, regnum illud populi Rom. factum esse Ci. da je pripadlo rimskemu ljudstvu, da je postalo last rimskega ljudstva, quodcumque sibi petat socius, id fit societatis Ci. postane last, Graeci optionem Carthaginiensium faciunt S. da sta Kartažanom na voljo, f. aliquid sui muneris T. ali beneficii sui Iust. zahtevati, da kaj velja za … darilo, — za dobroto, f. aliquem sui iuris Vell. podvreči si koga, toda f. aliquem proprii iuris Iust. narediti koga samostojnega (neodvisnega); redko z adv.: palam f. aliquid N. v javnost spraviti, objaviti.

2. z gen. pretii: ceniti, čislati, spoštovati, imeti -, šteti za kaj: parvi, minoris, minimi, magni, pluris, maximi, tanti, nihili f. Pl., Ter. idr. tibi videtur minoris facere filium rusticum? Ci. nec pluris nunc facere Camillum hoc bellum Ci. mu prav tako malo mar za … , se prav tako malo briga za … , quos plurimi faciunt Ci. quod illum pluris quam se omnes fieri videbant N. intellegit unus, quanti me facias H. rem aequi bonique f. Ci. biti s stvarjo zadovoljen, pecuniam lucri f. Ci. šteti za dobiček, quae ille universa … fecit lucri N. si je obrnil v prid (v svojo korist), non assis facis? Cat.; redko nam. tega gen. z adv.: si aliter nos faciant, quam aequum est Pl.

3. storiti, narediti, povzročiti, delati pri čem, skrbeti za kaj (s finalnim stavkom, najprej brez conj.): ego faxim (gl. opombo spodaj) ted Amphitruonem malis esse quam Iovem Pl. da boš rajši Amfitruon kot Jupiter, immo illi milem faxo (gl. opombo spodaj) faciant fustibus Afr. fr., tu facito, sis memor! V., haud sibi cum Danais rem faxo et pube Pelasga esse putent V., di facerent, sine patrem forem! O., fallat eam faxo O., faxo, sciatis Petr.; pogosto adhortativni cj. pri poudarjanju: certum hominem mittas, face (gl. spodaj opombo) N. = glej, da … , fac sciam Ci. ep. daj, da izvem, daj mi vedeti, moenia, fac condas! daj (nuj)! zidaj!, lac, facitote, bibat O. dajte mi piti, surculos facito sint longi binos pedes Ca. stori (poskrbi, glej, daj), da so … dolgi, potem s conj.: facite, ut mores eius recordemini Ci. skrbite, da se … spomnite, dajte, spomnite se, invitus feci, ut Flamininum e senatu eicerem Ci. nerad sem izključil … , nerad sem se odločil, da izključim … , ut (id) scirent, se facturum N., faciebat, ut ei (pecuniam) numerarent N. skrbel je (za to), da so mu izplačali, dal mu je izplačati; per se quisque sedulo faciebant, quo illam mihi lenirent miseriam Ter., fecisti, ut ne cui crimen adferret Ci., fac, ne quid aliud cures … nisi ut … convalescas Ci. ep., tu fac, ne ventis verba profundam Lucr., mors faciet, ne sim … exsul O.; za zanikanim glag. quin: numquam quisquam faciet, quin soror ista sit germana huius Pl. ne bo dognal (dokazal), da ta ni … , facere non possum, quin cottidie ad te mittam (litteras) Ci. ep. ne morem si kaj, da ti ne bi … poslal = moram ti … poslati; z ACI (le pesn. in neklas.): Col., Pall., desiderium facit macrescere volucres Varr., vel carnuficiam hunc facere possum perpeti Pl., qui nati coram me cernere letum fecisti V., illum forma timere facit O., hoc telum me flere facit O.; pri cj. faxo z ind. fut.: temperi ego faxo scies Pl., iam faxo hic aderit Ter.

4. (o umetnikih, piscih, pesnikih) upodobiti, kazati, prikaz(ov)ati, predstaviti (predstavljati), predočiti (predočevati), opis(ov)ati, uvesti (uvajati) z ACI ali predik. acc. participa Ter. fecerat et … fetam Mavortis in antro procubuisse lupam V., stare deum pelagi … facit O., prikazuje (predstavlja) … stoječega, quem … Homerus apud inferos conveniri facit ab Ulixe Ci. kaže, kako … , quem in suis libris fecit (Cicero) de re publica disputare Aug., Polyphemum Homerus … cum ariete etiam conloquentem facit eiusque laudare fortunas Ci., facit Xenophon Socratem disputantem Ci.

5. (o namišljenih primerih ali učinkih)
a) de(ja)ti (denem), da … , misliti si ((pred)postaviti, reči), da … : quod plus fecit Dolabella Verrem fecisse Ci., fac (te) potuisse (occidere eum) Ci., fac, quaeso, qui ego sum, esse te Ci., faciamus deos non esse Ci., exitium fac me meruisse O.
b) delati se, pretvarjati se, hliniti: facio me alias res gerere Ci. ep. delam se, kakor da (bi) … , se facit esse venustum Cat. — Od tod adj. pt. pf. factus 3,

1. storjen, narejen: bene factum Pl. ali factum bene! Ter. prav dobro (lepo), male factum! Ter. slabo!; preg. dictum factum Ter. rekel — storil, rečeno — storjeno; v komp.: factius ni(hi)lo facit Pl. ne naredi stvari nič bolj narejene, ne bo (prav) nič drugače.

2.
a) (o osebah) olikan, izobražen: qui illuc factus institutusque venisset Ci., homo ad unguem factus H. popolnoma uglajen, — olikan.
b) (o govoru) umet(el)en, preumetelen, izdelan: oratio polita atque facta quodammodo Ci., versiculi facti H. — Od tod subst. factum -ī, n

1.
a) dejanje, delo, čin: Pl., Ter., Cat., Cu., Q. idr. factum mutari nullo modo potest Ci., consilia et facta Ci., facto, non consulto opus esse S., ubi facto magis quam consulto opus esset T., facta dictaque Suet. Prvotni glagolski značaj subst. obl. se kaže v zvezah z adv.: bene facta Ci., S. dobra dejanja, neque recte ac turpiter factum celari poterat C. nič dobro ali sramotno storjenega = nobeno dobro ali sramotno dejanje, paulo fortius factum C., neque celerius factum usquam legimus N. o nobenem hitreje izvršenem dejanju, recte facta L. zasluge, recte perperamque facta prava in napačna dejanja, bene facta male locata male facta arbitror Ph. (dobra dejanja … slaba dejanja; čisto subst. z atrib.: meum f. Pl., Ci. ep., mea facta Ci., tua facta summā laude digna Ci., facta egregia Ci., clara, magna V., tristia, fortia V., H., eius facti Athenienses paenituit N., neque facto ullo neque dicto abstinere S., factum audax, insigne, vetus V., hostile L., facto eodem pius et sceleratus O.; z gen.: facta eius nefaria Ci., eius unum improbissimum factum Ci., Atheniensium facta S., regum facta H., maiorum bona facta T.; pesn.: facta boum (= gr. ἔργα βοῶν Hom.) O. delo volov = orano polje; bonum factum! (uvodni obrazec pred ukazi in razglasi) = srečno bodi (naj bo) (kar začenjamo)!: Pl., Suet., Aur.
b) (kot agr. t. t.) toliko olja, kolikor se ga naenkrat iztisne, en stisk(aj) (oliv): Varr., Col.
c) stvar, reč = suženj (ker so imeli sužnje za stvari): numquam factum reperies Pl.

2. occ.
a) dogodek, primer, zgodba, zgled: post id factum C., f. mirabile ceperat aures O., facto recenti nondum vulgata … convivia O. ker je bil dogodek še nov, referam tota notissima Cypro facta O. zgodbo.
b) dejstvo, uspeh: nymphae factum mirabile temptant O. volui mirabile factum cernere O.

Opomba: Gen. pl. factûm: Enn. ap. Ci. — Star. obl.: imp. face (= fac) Enn., Pl., Ter., Ca., N., O., Cat.; fut. I. faciem Ca. ap. Q.; cj. pf. faxim (= fecerim) Enn., Pl.; fut. II. faxo (= fecero) Afr. fr., Pl., Ter., V., O., Petr., Sil., faxis Naev. fr., Pac. fr., Ter., H., faxit Lex ap. P. F., Enn., Pl., Ter. ali faxsit Tab. XII ap. Gell., Acc. fr., Pac. tr., faximus Pl., faxitis Formula vetus ap. L., faxint Pl., Ter., Ci.; pass. facitur Nigidius ap. Non., faciatur Tit. fr., Petr., faxitur (= factum erit) Formula vetus ap. Ci.

façon [fasɔ̃] féminin oblika izdelave, oblika; iz-, ob-, pre-delava; vzorec, kroj, fasona; obrtniško ali umetniško delo; plačilo za delo; figuré način; pluriel vedenje, obnašanje, manire; razmere

à façon narejen iz blaga, ki ga prinese naročnik
à la façon po načinu, (tako) kot
à sa façon kot on hoče
de la façon na ta način
de façon ou autre takó ali takó
de la même façon na isti način
de toute façon kakorkoli, na vsak način, bilo kakor bilo
de toutes les façons z vsemi sredstvi, na vsak način
d'une façon différente drugače, na drug način
de façon (à ce) que tako, da
de façon à tako, da
travaillez de façon à réussir delajte tako, da boste uspeli
en aucune façon na noben način, nikakor
sans façon(s) neprisiljeno, preprosto, brez ceremonij, neženirano, naravnost, kratko malo; brez nadaljnjega; odkrito, iskreno (povedano)
sans plus de façon brez nadaljnjega
façon d'agir ravnanje
façon de parler reklo, fraza
façon de procédé postopek
façon de voir nazor, mnenje
faire des façons delati ceremonije, obotavljati se
pas de façons! nobenih ceremonij!
c'est une façon de parler tega ni vzeti dobesedno, to ni tako mišljeno, to se samo tako reče
il a de très bonnes façons on dela dober vtis
voilà ma façon de penser to je (pač) moje mnenje