Franja

tresn|iti [è] (-em) treskati

1. z vrati: die Tür zuknallen

2. z nogo: schlagen

3. (vreči) schmettern

4. (pasti) stürzen

trešči|ti [é] (-m)

1. (vreči) knallen, schmettern (v kot in die Ecke knallen, schmettern, ob zid gegen die Wand schmettern, ob tla niederschmettern, skupaj zusammenkrachen, zusammenknallen)

2. (pasti) donnernd fallen/rutschen, hinkrachen, hinhauen, ob kaj: aufkrachen, navzdol: herunterknallen
treščiti ob tla aufschlagen

3. strela: einschlagen (der Blitz schlägt ein)

tŕg (v mestu) square, (zaokrožen) circus; (mestece) borough, market town; (živilski) market, market place

Nelsonov tŕg (v Londonu) Trafalgar Square
enoten jugoslovanski tŕg united Yugoslav market
Evropski skupni tŕg European Common Market
na prostem tŕgu on the free market
ribji tŕg fish market
mrtev tŕg (figurativno) dull market
živahen tŕg active (ali lively) market
denarni tŕg money market
domači tŕg home market
položaj na tŕgu state of the market
kupec, kupovalka na tŕgu ZDA marketer
prodajalec, -lka na tŕgu marketeer
žitni tŕg corn market
tŕg za živino cattle market
tŕg za seno hay market
iti na tŕg to go to market
plasirati, postaviti na tŕg to place, to put on the market
priti na tŕg (biti naprodaj) to come on to the market
vreči artikel na tŕg to put an article on the market
dati na tŕg, hoditi na tŕg, kupovati na tŕgu to market
tŕg je bil dobro založen z zelenjavo the market was well supplied with vegetables

tŕg (-a) m

1. (tržnica) mercato:
pokriti trg mercato coperto
ribji trg pescheria
bolšji trg mercato delle pulci
zelenjavni trg piazza delle erbe

2. piazza:
Kongresni trg Piazza del Congresso

3. borgo, borgata

4. ekon. mercato:
mednarodni, zunanji trg mercato internazionale, estero
dati, vreči izdelek na trg lanciare un prodotto sul mercato
črni trg mercato nero, borsa nera
odprti, prosti trg mercato libero
Skupni evropski trg Mercato Europeo Comune (MEC)

tŕg mercado m ; plaza f de mercado; mercado público

glavni (živilski) trg plaza f mayor (de mercado)
pokrit trg mercado cubierto
denarni (domači, notranji, svetovni, kreditni) trg mercado monetario (nacional, interior, internacional, de crédito)
mesni (sadni, zelenjavni, perutninski, živinski, ribji) trg mercado de la carne (de ftutas, de verduras, de aves ali de la pluma, de ganado, de pescado)
trg za volno mercado m lanero (ali de lanas)
starinarski trg mercado de objetos viejos, (v Madridu) el Rastro
trg s sužnji mercado de esclavos
žitni trg mercado de cereales (ali de trigos)
Skupni trg Mercado Común
dovoz na trg, oskrba trga abasto m del mercado
obilno (pičlo) založen trg mercado abundante (escaso)
iti na trg ir al mercado
odpreti trg za kaj abrir mercado a a/c
preplaviti trg inundar el mercado
priti na trg (fig) ser puesto a la venta
vreči, dati na trg lanzar al mercado
zriniti, odstraniti s trga eliminar del mercado

tŕnek hameçon moški spol

loviti ribe na trnek pêcher à la ligne
ugrizniti v trnek (riba) mordre
vreči trnek lancer la ligne

tŕnek (-nka) m

1. rib. amo:
loviti ribe na trnek pescare all'amo
trnek z zalustjo amo ad ardiglione
namakati trnke pescare
pren. nastaviti, vreči komu trnek gettare, tendere l'amo
pren. prijeti, zgrabiti za trnek abboccare all'amo

2. anat. (trn) processo spinoso

tŕnek anzuelo m

loviti (ribe) na trnek pescar con cana
ugrizniti v trnek morder el anzuelo
vreči trnek echar el anzuelo

tr̂nje s trnje: baciti koplje u trnje vreči pueko v koruzo; preko -a stići do čega s težavo se dokopati do česa

Trumpf, der, (-/e/s, Trümpfe) adut; Trumpf sein figurativ biti v modi, biti zelo cenjen; seinen Trumpf ausspielen figurativ vreči aduta na mizo

tržíšče (-a) n (trg) mercato:
izgubiti, osvojiti tržišče perdere, conquistare un mercato
izvažati na tuje tržišče esportare sul mercato estero
tržišče se umirja il mercato si sta facendo fiacco
vreči na tržišče lanciare sul mercato
tržišče delovne sile il mercato della manodopera

tuffo m

1. skakanje, skok v vodo (tudi pren.):
fare un tuffo pog. skočiti v vodo, malo se okopati (v morju, bazenu)

2. šport skok v vodo

3. ekst. padec; strmoglavljenje:
venir giù a tuffo strmoglaviti (ptič)

4. pren. skok, zalet:
a tuffo v zaletu, požrešno:
buttarsi, gettarsi a tuffo sulla minestra vreči se na juho
parare in tuffo šport v skoku ubraniti vrata

5. pren. močno bitje (srca):
per la paura provai un tuffo al cuore od strahu mi je srce poskočilo

turf [tə:f]

1. samostalnik (množina turfs, turves)
ruša, trata
irsko šota

the turf dirkališče za konjske dirke; figurativno konjski dirkalni šport
gentlemen of the turf ljubitelji (prijatelji) konjskega športa
to be on the turf imeti, vzdrževati konje za dirke; zanimati se za konjski dirkalni šport; obiskovati konjske dirke; staviti na konjskih dirkah

2. prehodni glagol
pokriti, obložiti s travnatimi rušami

to turf out sleng ven vreči (koga, kaj)

Typhōe͡us -phōeī in (pesn.) -phōeos, acc. -phōea, m (Τυφωεύς kadeči se) Tifoêj, izjemno velik Gigant, sin Tartar(j)a in Zemlje. Ker je hotel Jupitra vreči s prestola, je ta treščil vanj strelo in ga pokopal pod goro Etna: O., V., Sil.; kot hudo pošast ga O. (Metam. 3, 303) imenuje tudi centimanus storoki. — Od tod adj.

1. Typhōis -idis (-idos), f tifoêjska: Aetna O.

2. Typhōïus 3 Tifoêjev, tifoêjski: tela V., cervix Cl.

Opomba: V odvisnih sklonih merijo nekateri latinski pesniki to ime trizložno, drugi štirizložno.

V v (kje?) in, at; (kam?) into, to

v šoli (= v zgradbi) in the school, (pri pouku) at school
v šolo to school
v gledališču at the theatre
v 3. nadstopju on the third (3rd) floor, ZDA on the fourth (4th) floor
v Londonu (veliko mesto) in London
v Kamniku (malo mesto) at Kamnik
v London, v Francijo to London, to France
v mestu in town
v inozemstvu, v inozemstvo abroad
izgubljen v temi lost in the dark (ali darkness)
slab v angleščini weak in English
v torek on Tuesday
dvakrat v letu twice a year
v tistem času at that time
v starih časih in ancient times
v novejšem času in recent times
v mojih letih at my age
v pradobi in prehistoric times
v tem trenutku at this moment
v pravem času at the right moment, just in time
pozno v noč late into the night
v roku 10 dni within 10 days
v vojni in miru at war and at peace
v ta namen for this purpose
v imenu... in the name of...
v redu in order
biti v dobrih odnosih s kom to be on good terms with someone
hiša je bila v plamenih the house was on fire
biti v skrajni bedi to be in utter poverty
ste kdaj bili v Londonu? have you ever been to London?
biti v vojni to be at war
dospeti, prispeti v London to arrive in London
hoditi v šolo to go to school
pasti v vodo to fall into the water
ne morem mu tega vbiti v glavo I can't drive it into his head
vreči v koš za odpadke to throw into the wastepaper basket
vreči v zrak to throw into the air
zdrobiti v prah to pulverize, to reduce to dust
živeti v Sloveniji to live in Slovenia
to delo bom končal v roku treh mesecev (v treh mescih) I shall finish this job (ali work, task) within three months

vába (-e) f

1. esca:
vreči vabo gettare l'esca
riba je prijela za vabo il pesce ha adescato

2. pren. allettamento, attrattiva; richiamo:
vaba za naivneže specchietto per le allodole

valanga

A) f

1. (snežni) plaz

2. pren. plaz:
a valanga silovito
uscire a valanga šport vreči se pod noge (napadalcu)

B) agg. invar. elektr.
effetto valanga plazni učinek

valser [valse] verbe intransitif plesati valček

je te ferai valser! ti bom že pokazal!
faire valser le personnel brezobzirno premeščati osebje
faire valser l'argent razsipavati z denarjem
envoyer valser quelqu'un koga brezobzirno odpustiti
envoyer valser quelque chose vreči kaj daleč od sebe
faire valser les chiffres žonglirati s številkami

venir* priti, prihajati; voziti se, potovati; pojaviti se; izvirati iz, nastati; zgoditi se; uspevati, rasti; spodobiti se

venir bien pristati (obleka)
no me viene to mi ni prav
viene borracho čisto pijan je
la República por venir bodoča republika
verlas venir (pop) biti strasten kvartopirec
hacer venir dati poklicati (prinesti); povabiti
viene en el diario je v časopisu
ni va ni viene (fig) čisto neodločen je
al venir él ob njegovem prihodu
venga lo que viniere naj pride, kar hoče; na vsak način
ir y venir sem in tja hoditi, sprehajati se
¡ven acá! pridi sem! poslušaj!
¡venga! pridite sem! sem s tem! no prav! zaradi mene!
¡venga esta carta! daj mi to pismo!
¡venga esa mano! udari (sezi) v roko! daj roko!
venir a: venir al mundo na svet priti
le diré lo que viene al caso mu bom že povedal, kar mu gre; fig mu bom odkrito povedal
¡vengamos al caso! preidimo k stvari!
hacer venir al suelo na tla vreči
vino a ello gustoso rade volje je pristal na to
venir a menos zmanjšati se, upadati, pojemati; propasti
por fin vino a conseguirlo končno je to dosegel
viene a ser lo mismo to je (skoraj) isto, to je vseeno
vino a verme bil je pri meni, obiskal me je
venir con: ¡no me vengas con bromas! pustimo šale! z menoj ni šale!
viene con él (on) pride z njim; on je na njegovi strani
venir de: de ello viene iz tega sledi
venir de hacer pravkar napraviti
venir en: venir en ayuda priti na pomoč
no me viene en gana to mi ne pade v glavo, ni govora!
cuando le venga en gana kadar se Vam bo ljubilo
vino en declarar que končno je izjavil, da
vengo por V. prihajam zaradi Vas; prihajam po Vas
¡venga por acá! pridite semkaj!
venir haciendo a/c (že dalj časa) nekaj delati
venir corriendo priteči
venir volando prileteti
viene cansado utrujen je
vengo herido ranjen sem
venir molido do smrti sem utrujen
eso me viene clavado (fig) to mi pride kot poklicano (kot nalašč); pristoji mi kot ulito
venir rodado priti kot poklicano (kot nalašč)
venirse priti, iti; vzhajati, zavreti (mošt)
venirse a alg. napasti koga
venirse a tierra, venirse abajo zrušiti se, sesesti se
la sala se venía abajo (fig) dvorana je bobnela od viharnega odobravanja
venirse a buenas prijateljsko se poravnati (pobotati)
venirse cayendo (durmiendo) skoraj pasti (skoraj zaspati)

ventana ženski spol okno

ventana corrediza (ali de corredera), ventana caediza okno na smuk
ventana de dos hojas dvokrilno okno
tirar (ali arrojar) por la ventana vreči (metati) skozi okno; zapravljati (premoženje)
tener ventanas a la calle imeti okna obrnjena na ulico