Franja

stagnant, e [stagnɑ̃, t] adjectif mirno stoječ (voda), figuré zastajajoč, v zastoju

eaux fp stagnantes stoječa voda
le commerce est stagnant trgovina zastaja, je v zastoju, stagnira

staljen [ê] (-a, -o) geschmolzen
voda iz staljenega ledu das Schmelzwasser

standing² [stǽndiŋ] pridevnik
stoječ, pokončen; nepokošen, nepodrt; miren, nepremičen, mirujoč, stoječ (voda); trajen (barva); stalen, reden; ustaljen, običajen
ekonomija tekoč

standing army stalna, mirnodobska vojska
standing commission stalna komisija
standing charge ekonomija tekoči stroški
standing corn nepožeto žito
a standing custom ustaljena navada (običaj)
a standing joke preizkušen, star (dober) dovtip
a standing jump šport skok z mesta (brez zaleta)
standing order ekonomija abonma (na časopise), trajno naročilo
standing orders poslovnik (v parlamentu)
standing nuisance stalna jeza
standing part, standing rigging navtika nepremična ladijska oprema
standing water stoječa, mirujoča voda
all standing sleng ki si ne ve pomoči

still¹ [stil]

1. samostalnik
miren, nepremičen, negiben; tih, nem, molčeč; nemoten; nepeneč se (pijača)

still champagne naravni (nešampanizirani) šampanjec
still as the grave molčeč kot grob
a still lake mirno jezero
still life tihožitje
the still small voice figurativno glas vesti
still water mirujoča voda
be still! molči!
keep still! bodi miren
to keep still about s.th. molčati o čcm
to lie (to sit) still nepremično ležati (sedeti)
to stand still mirno, nepremično stati, ustaviti se, ne se več premakniti
still waters run deep tiha voda bregove podira

2. samostalnik
poetično mir, tišina, molk
fotografija posamična fotografija, kamera za posamične posnetke
film fotografija, reklamna fotografija (nepremična) za film
pogovorno tihožitje
ameriško tih alarm ob požaru

in the still of night v nočni tišini, sredi noči

3. prehodni glagol & neprehodni glagol
umiriti, pripraviti k molku, utišati; utihniti, umiriti se

to still one's fears pomiriti svoj strah
when the storm stills ko se bo vihar polegel

still tih, (ruhig) miren; Verlust, Krankheit: skrit; Vorwurf, Trauer: tih, nem; stiller Freitag veliki petek; stille Woche veliki teden; stilles Wasser stoječa voda, figurativ tiha voda; Stiller Ozean Tihi ocean, Pacifik; stiller Teilhaber tihi družabnik; das stille Örtchen stranišče; im stillen/Stillen skrivaj, na tihem; still! Mir!/Tiho!

stīpō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *sti̯ā(i)-, *stei̯ā- trans. (z)gostiti, intr. zgostiti se, otrdeti, okoreti; prim. skr. stíyā stoječa voda, styā́yate strjuje se, postaja trd, stīmáḥ lenoben, počasen, styānaḥ, prastīmaḥ zgoščen, pogost, nakopičen, viṣṭīmín- zgoščajoč se, gr. στία, στῖος kamenček, πολυστῖος kamnit, στέᾱρ -ᾱτος maščoba, mast, loj, testo, στίλη kaplja, στῖφος kup, kopica, gosta množica, στίβη slana, στίβος utrjena, uhojena pot, στιβαρός, στιπτός steptan, στοιβή zamašitev, zatrpanje, στείβω zgoščam, teptam, στιφρός tesen, gost, trden, utrjen, močan, lat. stīria, stīricidium, stīlla, stīpes, stĭps, stipula, stipulus, stipulārī, lit. stimpù, stìpti strditi se, otrdeti, okrepneti, stiprùs močen (močan), krepek (krepak), silen, got. stains = stvnem. stein = nem. Stein kamen, srednjevisokonem. stīf, stëft = nem. steif, Stift; prim. tudi sl. stena in steblo)

1. (z)gnesti, nagnesti (nagnetati), (s)tlačiti, natlačiti, stisniti (stiskati), (na)basati, (z)gostiti, (na)gatiti, (na)trpati, (na)pakirati, napolniti (napolnjevati), (na)grmaditi, (na)kopičiti: Plin. idr., maiorem numerum (sc. assium) in aliqua cella Varr., Graeci stipati, quini in lectulis Ci., in arto stipatae erant naves L. na tesnem nagnetene, velut stipata phalanx L., hos arto stipata theatro spectat Roma H. na tesno nagneten (natlačen), eum stipata tegebat turba V., fratrum stipata cohors V., materies stipata Lucr., acies densis stipata catervis Lucan., stipare calathos prunis Col. poet., nucem sulphure et igni Fl., calceum multiformem Tert. z vso nogo polniti = visok čevelj nositi; pesn.
a) nakopičiti (nakopičevati): stipatque carinis ingens argentum V., (apes) mella stipant V.
b) stipare Platonem Menandro H. Platona pridružiti Menandru = Platonove spise zložiti (spakirati) skupaj z Menandrovimi; med.: cuncta stipantur saecula cursu Cl. se gnetejo; occ. kak kraj, na kakem kraju nagnesti (nagnetati), napolniti (napolnjevati): tribunal Plin. iun., stipant graves equi recessus Danai Petr. poet., multo patrum stipatur curia coetu Sil., aditus et tectum omne fartim stipaverant Ap.; pt. pf. stīpātus 3 poln česa, napolnjen s čim: curia cum patribus fuerit stipata O., pontes calonibus et impedimentis stipati Suet.

2. gnesti se okoli koga, koga kupoma (trumoma, tolpoma, množično) obkoliti (obkoljevati), obkrožiti (obkrožati), obda(ja)ti, obsuti (obsipati, obsipavati), v velikem številu (po)spremiti (spremljati): Varr. ap. Gell., Plin. iun., Amm., Cl. idr., qui senatum stiparit armis Ci., qui stipatus semper sicariis, saeptus armatis, munitus indicibus fuit Ci., Catilinam … stipatum choro iuventutis (sc. videbant) Ci., stipatus lictoribus Ci., stipati gregibus amicorum Ci. ep., stipatus agmine armatorum in forum inrupit L., cum amicorum tum satellitum turbā stipante L., magnā iuvenum stipante catervā V., comitum turbā est stipata (sc. Diana) suarum O., huc epulae ditesque tori coetusque ministrum stipantur Stat., iuventus prosequitur stipatque ducem Val. Fl. Od tod adj. pt. pf. stīpātus 3 obkoljen, obkrožen, obdan: ab omni ordine, sexu, aetate stipatissimus Sid.

stojéč standing; (voda tudi) stagnant

stojéča oseba stander
stojéči potnik ZDA standee
stojéča voda standing (ali stagnant) water
stojéč (trd) ovratnik stand-up collar

stojéč debout

stoječ ovratnik col moški spol droit
stoječa voda eau ženski spol dormante (ali stagnante)

stojèč (-éča -e) adj. che sta; che sta in piedi:
na samem stoječ mlin un mulino solatio
stoječi kapnik stalagmite
stoječa luč piantana, lampada a stelo
rib. stoječa mreža rete alla deriva
stoječa voda acqua inerte, stagnante
gozd. stoječi les legname da abbattere
obrt. stoječi ovratnik colletto ritto

stojèč en pie; de pie; derecho

stoječ ovratnik cuello m alto
stoječa voda agua f estancada, agua muerta

str̀mac -mca m strmec, strma pot, strmina; vodenički strmac izvotljen ril, po katerem priteka voda na mlinsko kolo

strömend Flüssigkeiten und Gase: pretakajoč se; strömendes Wasser Sport divja voda

studênčen (-čna -o) adj. sorgivo:
studenčna voda acqua sorgiva
bot. studenčni jetrnjak erba epatica (Marchantia polymorpha)

studènica ž: voda studenica hladna voda

stupeō -ēre -uī (—) (najbrž iz indoev. kor. *stup- suvati, biti, udariti in z udarcem omamiti; prim. lat. stuprum, gr. τύπτω tolčem, udarjam, τύπος udarec, vtis, τυπάς -άδος tolkač, kladivo)

1. biti negiben, biti tog, biti drevén, biti odrevenel, (o)dreveneti, biti okorel, okore(va)ti, biti okrepel, biti otrpel, otrpevati, biti (ves) trd, otrde(va)ti: Sen. rh., Sen. ph. idr., cum hic semisomnus stuperet Ci., mater ad auditas stupuit ceu saxea voces O., stupentia membra Cu., torpescunt stupentque pallentes Plin.; metaf. (o neživih ali abstr. subj.) obstati, zasta(ja)ti, ustaviti (ustavljati) se, poleči (polegati) (se), pomiriti (pomirjati) se, umiriti (umirjati) se: Petr., Sen. tr. idr., stupuit Ixionis orbis O., stupuerunt verba palato O., stupuerunt flumina brumā Val. Fl., unda, quae stupet pigro lacu Mart. stoječa voda, (sc. vini natura) ad frigus stupet tantum Plin. se le strdi, postane gosta, stupente ita seditione L.

2. metaf.
a) biti ves omrtvel (oslabel, otrpel), omrtvelega (oslabelega, otrplega) duha biti (imeti): quantum stupere atque frigere Caecilius nisus est Gell.
b) biti omamljen, biti osupel, biti (ves) iz sebe, osupniti, (o)strmeti, biti (ves) prevzet nad kom ali čim; abs.: animus lassus curā confectus stupet Ter., haec cum loqueris, nos stupemus Ci., dum stupet obtutuque haeret defixus in uno V., admiror, stupeo Mart.; z abl.: Sen. tr. idr., dum (sc. animi) exspectatione stupent L., stupet Albius aere H., illis carminibus stupens … belua centiceps H., cum stupet insanis acies (sc. oculorum) fulgoribus H., stupens novitate Q., hac tam saeva dominatione stupentibus omnibus Iust.; z in z abl. (ob pogledu na koga ali kaj): stupet in Turno V., qui stupet in titulis et imaginibus H., stupere in ducibus Val. Fl.; z ad (ob čem): stupere ad supervacua Sen. ph., ad raptus Mart.; occ. občudovati kaj, čuditi se čemu; z acc. (po gr. skladu): Val. Fl., Petr., Aug. idr., pars stupet innuptae donum exitiale Minervae V., stupere plena horrea Plin. iun., superbi regis delicias Mart.; z ACI: Prud., novum terrae stupeant lucescere solem V., stupet ipse Latinus … inter se coiisse viros V. — Od tod
a) adj. pt. pr. stupēns -entis strmeč, osupel, prevzet: Fl. idr., quae cum tuerer stupens Ci., attoniti et stupentibus similes Cu.; z loc.: tribuni capti et stupentes animi L.
b) gerundiv stupendus 3 občudovanja vreden, osupljiv: virtutibus et vitae meritis stupendus Val. Max.

subterráneo podzemeljski

agua subterránea talna voda
ferrocarril subterráneo podzemna železnica
subterráneo m suterén

sucré, e [sükre] adjectif oslajen, sladkan; sladek (tudi figuré), osladen; masculin sladek okus

biscuits masculin pluriel sucrés sladki keksi
eau féminin sucrée voda s sladkorjem
raisins masculin pluriel bien sucrés zelo sladko grozdje
air masculin sucré (figuré) sladek obraz
faire le sucré, la sucrée (po)kazati se afektirano sladkega, milega, prijaznega; delati se nedolžnega, skromnega; afektirano se vesti

sûdnī -ā -ō sodni: sudni dvor, stol; sudni dan sodni dan: ako je preša, nije sudni dan če je sila, ni sodni dan, ne gori voda

suinter [sɥɛ̃te] verbe intransitif potiti se, mezeti, solzeti; pronicati; verbe transitif izpotiti, izločati

les murs suintent zidovi se poté
la vigne suinte vinska trta solzi
l'eau suinte à travers les rochers voda pronica skozi skalovje
suinter de l'eau izpotevati vodo

svêt svéta svéto, dol. svêtī -ā -ō
1. svet, sveti: naša -a zemlja naša sveta zemlja; -a dužnost; -a večera zadnja večerja; -i rat sveta vojna; -o pismo; -o ulje blagoslovljeno olje, sveto poslednje olje; -a pričest sveto obhajilo; -a voda blagoslovljena voda; -i grob božji grob; -a trpeza obhajilna miza; -a zemlja sveta dežela; Sveta liga; njemu ništa nije -o; proglasiti koga -im razglasiti koga za svetega; Sveta tri kralja; Svi sveti, sveti Petar (svetnik); Sveti Petar (kraj)
2. sveti -oga svetnik, sveta -e svetnica: i sveti su griješili tudi svetniki so grešili