Franja

molliō -īre -īvī (-iī) -ītum (mollis)

1. narediti (delati) kaj gibčno, voljno, (o)mehčati, (o)mečiti: Lucr., Q., artūs oleo L., frigoribus durescit umor et idem mollitur tepefactus Ci., m. humum foliis O., ceram pollice O. gnesti, Cererem (kruh) in vino O., glebas O. ali agros Ci. (z)rahljati, ignis ferrum mollit H. (raz)topi; kot medic. t.t. (o)mehčati, (o)mečiti (naspr. durare): duritias corporum, collectiones Plin., ventrem, alvum Cels., Plin.; pren. (o)mehčati, (o)mečiti, (u)militi, (o)militi: lacrimae meorum me interdum molliunt Ci. ep.

2. metaf.
a) umeriti (umerjati), prilagoditi (prilagajati), zmanjš(ev)ati, zniž(ev)ati, (o)lajšati, narediti (delati) kaj (še) znosno, (u)blažiti: Acc. ap. Non., Plin., Q., Iust., circuitus ad molliendum clivum C. vijuge za zmanjšanje strmosti hriba, m. poenam, grave opus O., imperium L., verba dura usu Ci., fructus feros colendo V. (o)plemenititi.
b) (po)mehkužiti: poëtae molliunt animos nostros Ci., aetas … domesticarum me rerum delectatione mollivit Ci., m. legionem Ci., feroces militum animos S., vocem Q.; occ. (pesn.) skopiti: ferro mollita iuventus Lucan., haud ulli puerum mollire potestas credita Stat.
c) (po)tolažiti, umiriti (umirjati), pomiriti (pomirjati), (u)krotiti, (o)brzdati: (sc. Fabius) Hannibalem exsultantem patientiā suā molliebat Ci., m. animos S., V., iras, impetum L., ventos Plin.

Opomba: Sinkop. impf. mollībat: Acc. ap. Non., O., Ap.

monter [mɔ̃te] verbe intransitif iti gor, iti kvišku, povzpeti se, lesti na; vzpenjati se, dvigati se; narasti; biti visok (à 100 mètres 100 m); (vsota) znašati, znesti (à 100 francs 100 frankov); prihajati (nevihta); napredovati; goljufati pri mešanju (kart); verbe transitif nesti gor; naviti (uro); dati v okvir (sliko); zajahati (konja); agronomie naskočiti, ubrejiti; opremiti; postaviti (šotor); montirati; vdelati (dragulj); prirediti (slavnost); naščuvati (contre proti); théâtre naštudirati, inscenirati, uprizoriti

se monter opremiti se, oskrbeti se; dvigati se; commerce znašati; technique dati se montirati; figuré razvneti se (duhovi); priti v zamah, v gibanje
monter à cru, à dos, à nu, à poil jahati brez sedla
monter un cheval jahati
monter en l'air (argot) vlomiti
monter en amazone jahati v damskem sedlu
monter une attaque pripravljati napad
monter un complot skovati zaroto
monter en auto, en avion, en chemin de fer, à bicyclette, à cheval stopiti v avto, v letalo, v železniški vagon, zajahati kolo, konja
monter à Paris z juga se preseliti v Pariz
monter un bateau à quelqu'un (populaire) natvesti komu kaj; nalagâti se mu
monter l'escalier iti po stopnicah navzgor
monter au cerveau, à la tête stopiti, iti v glavo (vino)
il est monté colonel napredoval je za polkovnika
monter sur ses grands chevaux (figuré) prevzetovati
monter la garde nastopiti stražo
monter le coup à quelqu'un (populaire) prevarati, prelisičiti koga
monter sa maison opremiti hišo s potrebnim
monter comme une soupe au lait (figuré) vzkipeti, razburiti se
monter en croupe jahati (konja) za jezdecem
monter la tête à quelqu'un naščuvati koga
monter sur le théâtre, sur les planches iti h gledališču, postati igralec
monter à la tribune stopiti na govorniško tribuno
les prix montent cene se dvigajo
les générations qui montent generacije, ki prihajajo, doraščajo
ma température a encore monté moja temperatura se je spet dvignila
faire monter quelqu'un razjeziti koga

moro mavrski, mavretanski; mohamedanski

vino moro nekrščeno (pristno) vino
sentarse a lo moro sedeti po mavrsko (s prekrižanimi nogami)
moro m Maver, Mavretanec; vranec
moro de paz mirna (krotka) oseba
¡hay moros en la costa! pozor! ni varno!

mūcēscō -ere (incoh. k mucēre) bersati se, plesneti, plesniv, pokvarjen biti: proprium (sc. est) inter liquores vino mucescere aut in acetum certi Plin., sesamam in calida maceratam lurido colore mucescere Plin.

mull⁴ [məl] prehodni glagol
odišaviti in skuhati pijačo

mulled wine kuhano vino

multa (mulcta), star. molta -ae, f (osk. (po P. F., prim. multam), samnitska (po Varr. ap. Gell.) ali umbr. (prim. motar) beseda) kazen v lastnini za poravnavo storjene škode

1. v starejši dobi v živini: Romulus plebem multae dictione ovium et boum coërcebat Ci., cum pecore diceretur multa Varr., unam ovem multam dico Gell. (staro ustaljeno sodno besedilo), equorum pecorumque numero multantur; pars multae regi vel civitati, pars ipsi, qui vindicatur, vel propinquis eius exsolvitur T. (o Germanih).

2. pozneje kazen v denarju, denarna kazen, globa: multa quingentum milium aeris L., multam dicere Ci., L. globo naložiti (nalagati), določiti (določati), odmeriti (odmerjati), multam petere ali irrogare Ci. svetovati, da se kaznjenec kaznuje z globo, certare multam L. pričkati se o tem, ali naj se naložena globa plača ali ne; tako tudi multae certatio Ci., multam committere Ci. ali subire O. globi zapasti, multa praesens (vojna odškodnina v gotovini) quinquaginta milium aeris in singulas civitates proposita L.

3. metaf. sploh kazen, izguba: haec ei multa esto: vino viginti dies ut careat Pl., gravis multa praedibus Valerianis Ci. ep.

mūnus (stlat. moenus) -eris, n (prim. mūnia) storitev, od tod

I.

1. dolžnost (v pravnem oziru, officium v nravstvenem), obveza(nost), zaveza(nost), naloga: Pl., Lact., officium munusque sapientiae Ci., muneri atque officio praeest Ci., imbecilli senes nullum vitae munus exsequi possunt Ci., bestia suum tenens munus Ci. vedno ravna zvesto svojemu namenu, munus alicuius est (z inf. ali ut) naloga (namen) je: cuius (sc. culturae) hoc munus est, ut efficiat, ut … Ci., principum munus esse ducebat resistere levitati multitudinis Ci., rem publicam sui muneris facere T. prevzeti (nase vzeti) vodstvo države.

2. meton.
a) služba, mesto, posel, opravilo, dolžnost, položaj, funkcija: munera civilia Ci., Icti., munere interpretum Ci. ali servorum munere frugi N., munere vacare C., N. prost biti vojaške službe (vojaščine), pa tudi sploh biti prost službe: L., militare munus fungi V. vojna, vojaška služba, munera vigiliarum obire L. stražarsko službo (nalogo) opravljati, stražiti, legationis m. Ci. mesto poslanika, consulare munus sustinere Ci., iudicandi munus Vell. sodništvo, honoribus et rei publicae muneribus perfunctus Ci. častne in uradne službe, munera rei publicae pogosto = politično področje, politika: orbati rei publicae muneribus Ci.
b) (državljanom naloženo) breme, naloga, opravilo, prispevek, izpolnitev obveznosti, dajatev, davek, davščina, dača: hoc munus imponebatur Ci., liberi fuerunt ab omni sumptu, molestiā, munere Ci., omni munere solvi T., omni civium munere functus (= gr. ἰσο-τελής). —

II.

1. usluga, prijaznost, ljubeznivost, vljudnost, (u)dvorljivost, milost: occuparent ipsi suum munus facere L., si quid adhuc ego sum, muneris adhuc tui est O. hvala za to gre le tvoji milosti, me fatebor muneris esse tui O. da sem stvar tvoje ljubeznivosti, aequo vero (sc. tenuis revež) verbis auget suum munus Ci. povračilne usluge, munera ditium dominorum S. fr.; poseb. (pesn.) munere = s pomočjo: munere sortis O., munere niveo lanae te Pan fefellit V. (nives = analogno k lana).

2. occ. zadnja prijaznost, zadnja usluga (izkazana mrtvecu), pogreb: animas decorate supremis muneribus V., inania morti munera dant lacrimae O., non haec est fortuna domus; tibi munera matris contingent fletus peregrinaeque haustus harenae! O., inani fungi munere V. —

III.

1. dar, darilo (s posebnim namenom, ob posebni priložnosti; donum je vsak dar): natalicium Val. Max., velut dei munus Iust., nuptiale L., Icti., munera Bacchi O. ali Liberi H. = vino, Cereris O. = kruh, terrae H. = poljščina, dare (alicui) munus, munera Ci., L., Cat. idr., dare munus in exsequias Tib., alicui aliquid muneri (v dar) dare N., Suet. ali mittere N.; metaf. sad: opusculum, maiorum vigiliarum munus Ci. sad mojega večjega ponočnega napora, nullum solitudinis munus Ci.

2. occ.
a) (bogovom posvečen) dar, daritev, daritveni dar, posvetilo, žrtev, žrtveni dar: munera templis ferre O., munus divae perficere V.; poseb. dar(ilo) za mrtve(ga), mrtvaški dar, zadušni dar, zadušnica: cineri haec mittite nostro munera V., aliquem postremo donare munere mortis Cat., munera praeferentes Suet.
b) darilo, ki so ga dajali oblastniki narodu v zahvalo za svojo izvolitev ali da bi se mu priporočili za nadaljnjo naklonjenost (gledališke in cirkuške igre, razni drugi spektakli, veselice idr.) α) praznična igra: popularia munera Ci., munus Scipionis, dignum eo ipso Ci., venationes, quae vocantur munera Lact.; metaf. hoc munus aedilitatis meae populo Romano amplissimum pulcherrimumque polliceor Ci. (po tožbi proti Veru); poseb. gladiatorska igra, gladiatorski spopad, borilna igra: munus gladiatorium Ci. idr., večinoma samo munus Ci. idr., gladiatorium munus dare L., munus magnificum dare Ci., magna munera dare C., munus edere L., functus est maximo munere aedilicio Ci. kot edil priredil velikanske gladiatorske igre, magnificentissimum aedilitatis munus edere Vell. ali familia (o gladiatorjih) posset munus praebere Ci. β) vodometi: Front. γ) javno, nav. zgrajeno veličastno poslopje, stavba: muneribus nati (Marcelovemu gledališču) sua munera (stebrišče, imenovano porticus Octavianus) mater addidit O., Pompei munera Vell. gledališče; metaf. veličastna zgradba (o svetu): architectus tanti muneris Ci.

Opomba: Star. dat. sg. munere: Luc. fr., abl. sg. moenere: Varr.

muscat [müska] masculin muškat; muškatno grozdje

raisin masculin, vin masculin muscat muškatno grozdje, vino (muškatelec)

mūsicus 3 (izpos. gr. μουσικός iz Μοῦσα) muzičen, muzinski, Muz (gen.); occ.

1. glasben, muzičen, muzikal(ič)en, godben: aula resonat crepitu musico Pac. fr., leges Ci. pravila, musicus citharae sonus Ph., ars Plin. glasba, pedes Plin., agon, certamen Suet. glasbena tekma; subst.
a) mūsica -ae, f (sc. ars) ali (kot tuj.) mūsicē -ēs, f (sc. τέχνη) glasba, muzika (h kateri spadata po pojmovanju starodavnikov tudi pesništvo in orkestika): ad quandam quasi militaris musicae disciplinam Gell., musicam tractare Ci., musicen docere Q., musicam (musicen) scire Vitr.
b) mūsicus -ī, m glasbenik: Q., Plin., in fidibus musicorum aures minima sentiunt Ci.
c) mūsica -ōrum, n glasba, muzika, godba: Ter., dedere se musicis Ci., musicorum perstudiosus Ci.

2. pesništva se tičoč, pesniški: ars ali studium Ter. pesništvo; subst.
a) mūsica -ae, f pesništvo: m. socci et cothurni Aus. komično in tragično pesništvo.
b) mūsicus -ī, m pesnik: Aus.
c) učenosti se tičoč, učen, učenjaški, znanstven: ludus Gell. — Adv. mūsicē (gr. μουσικῶς) skladno, urejeno, ubrano, harmonično, dostojno: musice hercle agitis aetatem ita ut vos decet: vino et victu, piscatu probo electili vitam … colitis Pl., et hinc fieri ut musice mundus et canore moveatur Ap.

muškát (tropsko drevo) muscadier moški spol ; (orešček) (noix ženski spol ) muscade ženski spol

seme muškata macis moški spol; (trta) treille ženski spol muscate; (vino) (vin moški spol) muscat moški spol

muškaten pridevnik
1. (o sorti grozdja in vinu) ▸ muskotályosPovezane iztočnice: muškatni silvanec

2. (o muškatni kadulji) ▸ muskotályzsályaPovezane iztočnice: muškatna kadulja

muškatn|i (-a, -o)
muškatni cvet die Macisblüte
muškatni orešek die [Muskatnuß] Muskatnuss
muškatni silvanec der Muskatsilvaner
muškatno vino der Muskatellerwein

muškatni silvanec stalna zveza
(vino) ▸ sauvignon blanc

muta¹ f

1. mena, izmena, izmenjavanje, zamenjava, turnus:
muta del vino pretok vina
darsi la muta izmenjavati se

2. zool. preobrazba:
muta degli uccelli (muda) goljenje

3. voj. straže (v izmeni)

4. komplet (predmetov, oblačil)

5. potapljaška obleka

mutare

A) v. tr. (pres. muto) spremeniti, spreminjati; menjati; predrugačiti:
mutare idea premisliti se
mutare paese preseliti, izseliti se
mutare gli abiti preobleči se
mutare l'ammalato preobleči bolnika in posteljnino
mutare il vino pretočiti vino
mutare il pelo guliti se (živali)
mutare colore spremeniti barvo; prebledeti; zardeti

B) v. intr. menjati, menjavati se

C) ➞ mutarsi v. rifl. (pres. mi muto)

1. spremeniti, spreminjati se; menjavati se

2. preobleči, preoblačiti se:
mutarsi d'abito preobleči se

mūtō¹, stlat. moitō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *mei̯- menjati; prim. lat. mūtuus, gr. μυῖτος (po)vračilo, sl. maščevati)

I. (z mesta) premakniti (premikati), odmakniti (odmikati), kreniti, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): neque se luna quoquam mutat Pl. se ne premakne (gane) z mesta, Dianae simulacrum loco mutatum est Ci., iniussu populi mutari finibus L. prestopiti meje, stopiti na meje, ne quis invitus civitate mutetur Ci. da ne bi bil pregnan (izgnan), hinc dum muter O. da le pridem odtod, arbores mutatae V. presajena; zevg.: illa tamen se non habitu mutatve loco peccatque pudice H. se ne preoblači in ne zapušča svojega mesta. —

II.

1. menj(av)ati, zamenja(va)ti, premenja(va)ti: omnibus oppidis m. ad celeritatem iumenta C. v vseh mestih menjavati konje, da bi hitreje prišel naprej, togam paludamento mutare S. fr., vestem cum aliquo Ter.; toda m. vestem Ter., Varr., L., Vell., Sen. ph. ali vestimenta Suet. ali calceos et vestimenta Ci. zamenja(va)ti, obleko, preobleči (preoblačiti) se; pa tudi = žalno obleko obleči (oblačiti), v črno se obleči (oblačiti): Hier., in luctu senatus, squalebat civitas publico consilio veste mutatā L., vestem mutandam omnes meque omni ratione … defendendum putarunt Ci., utcumque mutata potentis veste domos inimica linquis H., m. caelum (podnebje), non animum H., mutandus locus est H. poiskati je treba drugo kopališče, velox amoenum saepe Lucretilem mutat Lycaeo Faunus et igneam defendit aestatem capellis H., m. domos V., m. patriam O. ali terram L., terras H. ali lares et urbem H. ali sedem Sen. ph. izseliti (izseljevati) se, odseliti (odseljevati) se, (od)iti drugam (v drugo deželo; poseb. o pregnancih): exsilio mutant urbem O., m. solum Ci., locum S., crebro m. loca Hirt. bežati iz kraja v kraj, m. expertum iam principem T. menjati (= zapustiti) že znanega gospoda, sidera mutata Petr. poet. od bogov zapuščena, vellera murice, lūto V. naravno (tj. belo) barvo runa zamenjati za rdečo, rumeno (= obarvati rdeče, rumeno), glandem aristā V. želod za klasje = prehranjevanje z želodom nadomestiti z žitom, m. calores Pr. menjati ljubezen = ljubiti drugega, personam Plin. iun. menjati masko (krinko), pren. = svoje vedenje spremeniti, m. orationem ali genus eloquendi Ci., tudi samo mutare Ci. izraze spremeniti (spreminjati), verba mutata Ci. rabljene v prenesenem pomenu, poseb. metonimično rabljene; occ.
a) (blago za blago) menja(va)ti, zamenja(va)ti: res inter se S. menjati blago za blago, trgovati na osnovi blagovne menjave, uvam furtivā strigili H., porcos aere Col. menja(va)ti za denar, mancipia cum mercatoribus vino adventicio S. menja(va)ti za uvoženo vino, merces V., Ap., mutat merces H. prodaja, magno mutari V. drag biti; metaf. victrice patriā victam L., pro Macedonibus Romanos dominos L.
b) kot voj. t.t. mutare militiam menjati vojaško službo = kazensko biti premeščen v nižji vojaški oddelek, biti degradiran: Dig.

2. spremeniti (spreminjati): nihil de victu N., cultum vestitumque H. začeti drugače živeti, iter C. drugo pot ubrati, a nigro color mutatus est in album O., m. colorem H., Q., Sen. rh. idr. (barvo =) lice spremeniti (spreminjati), spremeniti (spreminjati) se v lice, (po)blede(va)ti, osupniti, cibus mutatur (sc. v želodcu) et concoquitur Plin., m. testamentum Ci., consilium Ci. premisliti se (premisliti si), sententiam Ci. sprevreči, spremeniti svoje mnenje, fidem cum aliquo Ter. ne držati besede, umakniti, požreti (dano) besedo, haud muto factum Ter. odobravam to, kar se je zgodilo, ne kesam se storjenega, nihil mutat de uxore Ter. ne spremeni svojega mnenja, drži se svojega mnenja, neque nunc muto Ci. ostajam pri tem, ne kesam se; med. spremeniti (spreminjati se), sprevreči (sprevračati) se, predrugačiti (predrugačevati) se, izpriditi se, (po)kvariti se: mutata est voluntas N. ali fortuna C., venti mutati V., vinum mutatum H. splesnelo, plesnivo vino, (balsamum) melle mutatum Plin., bona facile mutantur in peius Q. se zlahka sprevržejo; z gr. acc.: mutata suos cursus flumina V. ki so spremenile svoj (naravni) tok; act. mutare = med. mutari ali se mutare: mores quantum mutaverint L., ut nihil odor mutaret L., annona nihil mutavit L. se ni spremenila, je ostala nespremenjena, aestus mutabat T. se je obračala, in superbiam mutans T., numquid muto (sc. me): Pl. sem mar umaknil besedo?; occ.
a) spremeniti (spreminjati) = preoblikovati, pretvoriti (pretvarjati): Circa socios mutavit Ulixis H., m. viros in deforme animal O., mutari in marem Plin., mutor in alitem H. = mutari alite O., mutari Nilo (v Nil) Sen. ph., quantum mutatus ab illo Hectore, qui … V., kako drugačen od onega Hektorja; tako tudi longe mutatus ab illo Sampsone, qui … Ambr.
b) različen biti, razlikovati se: tantum (sc. Suffenus iste) abhorret ac mutat Cat., pastiones hoc (v tem) mutant, quod … Varr., quantum mutare a Menandro Caecilius visus est Gell., inter duas filias regum quid mutet inter Antigonam et Tulliam Varr. ap. Gell. kakšna razlika je; impers. non mutat s quod ali an nič ne de, dejansko ni nobene razlike: Icti.
c) popraviti (popravljati), izboljš(ev)ati: factum si quem mutare Ter.
d) spremeniti (spreminjati) = preprič(ev)ati, nagniti (nagibati) k čemu, ukloniti (uklanjati) čemu: mutati Laurentes V., animi mutati ad misericordiam L., mutatae adgnoscunt V. skesane, insania mutat mentem V. zbega, zmede.

Opomba: Star. cj. pf. mutassis = mutaveris: Pl.; inf. mutarier: Pl., Lucr.

myrtidanum -ī, n (gr. μυρτίδανον) mirtovec, iz divjih mirtovih jagod pripravljeno vino: Plin.

nàcikao -kla -o malo ciknjen: -o vino vino, ki ima nacik

nalíti (-líjem) | nalívati (-am)

A) perf., imperf.

1. versare; scodellare; pren. infondere:
naliti malo vina versare un po' di vino
naliti nove odločnosti infondere una più ferma risolutezza
pren. naliti čistega vina dire la verità nuda e cruda, chiamare le cose col loro nome
naliti strupa propinare veleni

2. riempire (versando):
nalivati v sode imbottare

B) nalíti se (-líjem se) | nalívati se (-am se) perf., imperf. refl. ubriacarsi; bere smodatamente; trincare; bere a garganella:
nalivati se s slabim žganjem inzozzarsi

nalíti echar, verter (v en)

naliti komu kozarec vina escanciar, servir (un vaso de) vino a alg
naliti komu čistega vina (fig) decir lisa y llanamente la verdad a alg