Franja

volūbilis -e, adv. volūbiliter (volvere)

1. obraten, vrtljiv, valjiv, kotaljiv, vedno ali hitro vrteč se, kotaleč se, takajoč se, naprej valeč se, krožeč, gibčen, kréten: caelum Ci., Lucan., sol Prud., se non intellegere, qualis sit volubilis et rotundus deus Ci., nexus (sc. serpentis) O., aurum O. zlato jabolko, buxum V. vrtavka (volk) iz zelenikovine, pila Ap., amnis, aquae H., figurae aquae Lucr., supinari volubiliter contra ipsum igneum orbem Amm. kvišku vrteti se.

2. metaf.
a) spremenljiv, spreminjajoč se, nestalen, nestanoviten, negotov, opoteč: vaga volubilisque fortuna Ci., volubiles casus fortunae Amm., cum videamus tot varietates tam volubili orbe circumagi Plin. iun.
b) hitro tekoč, gladko tekoč, uspešen, uren, okreten, spreten, zgovoren: oratio Ci., vim volubilem orationis consequi Corn., volubilis sententia Gell., orator, homo Ci., funditur numerose et volubiliter oratio Ci.

vrednota samostalnik
1. ponavadi v množini (kar je pomembno) ▸ értékŠe vedno trdno verjamem v vrednote, kot so iskrenost in zvestoba. ▸ Még mindig rendíthetetlenül hiszek az olyan értékekben, mint az őszinteség és a hűség.Spreminjajo se vrednote, samopodoba, odnos do staršev, odnos do okolja. ▸ Változnak az értékek, az önmagukról alkotott kép, a szülőkhöz és a környezethez való hozzáállás.
Čeprav izhaja iz politične dinastije naftnih bogatašev, se ponuja kot preprost pobožen družinski človek s trdnimi moralnimi vrednotami. ▸ Bár olajban gazdag politikai dinasztiából származik, egyszerű, jámbor családapának mutatja magát erős erkölcsi értékekkel.
Ravnam se po svojih vrednotah in ne po vrednotah drugih. ▸ A saját értékeim vezérelnek, nem pedig mások értékei.
Prijateljstvo je velika vrednota, ki jo je treba vedno spoštovati in negovati. ▸ A barátság nagy érték, amelyet mindig tisztelni és ápolni kell.

2. (kulturna ali naravna dobrina) ▸ értékMesto Ptuj je staro 1928 let in je polno zgodovinskih vrednot. ▸ Ptuj városa 1928 éves, és tele van történelmi értékekkel.Glavna žirija je v mednarodni tekmovalni sekciji posebej pohvalila umetniške vrednote filmov. ▸ A nemzetközi versenyszekció zsűrije külön megdicsérte a filmek művészeti értékét.Slovenske vode so neprecenljiva vrednota, katerih vrednosti se ni mogoče izraziti v ekonomski ceni. ▸ Szlovénia vizei felbecsülhetetlen értéket képviselnek, melynek értékét lehetetlen gazdasági árban kifejezni.V okviru razvojnega programa želijo ohraniti naravne vrednote in vrhunsko kakovost krajine. ▸ A fejlesztési program keretében szeretnék megőrizni a természeti értékeket és a táj kiváló minőségét.
3. (vrednost; pomembnost) ▸ érték
Edina vrednota urada je v tem, da ga banke pridno obveščajo o vseh finančnih transakcijah večjih od določenega zneska. ▸ A hivatal egyetlen értéke az, hogy szorgalmasan tájékoztatja a bankokat minden, egy bizonyos összeg feletti pénzügyi tranzakcióról.
Kakšen nasvet lahko ponudite ženski, ki se zaveda vrednote svojega zdravja in si ne zna pomagati iz začaranega kroga stresa? ▸ Milyen tanácssal szolgálhat egy nőnek, aki tudatában van, hogy milyen fontos az egészsége, és nem tud kitörni a stressz megbabonázott körforgásából?
Sploh pa se je vrednota otroka povečala, starši se čutijo bolj odgovorne, da zagotovijo otrokom čim boljše možnosti za njihovo rast in razvoj. ▸ Általánosságban pedig elmondható, hogy nőtt a gyermek értéke, a szülők nagyobb felelősséget éreznek azért, hogy minél jobb feltételeket biztosítsanak gyermekük növekedéséhez és fejlődéséhez.

vse bolj (vedno bolj, čedalje bolj) zunehmend, immer stärker, immer mehr

vseskoz|i [è,ó] durchgehend, durch und durch; (vedno, vsekakor) durchweg, durchwegs

vuelta ženski spol obrat, ovinek; povratno potovanje; kratek sprehod (vožnja); povračilo; protiusluga; prekuc, kozolec; hrbtna stran; (pre)oranje; udarci, batine; (šport) runda; (pre)obrat, sprememba; nahrulitev

vuelta del año letni obrat, novo leto
vuelta de (la) campana (fig) prekuc, kozolec
vuelta en coche sprehod s kočijo (avtom)
vuelta al mundo potovanje okoli sveta
vuelta al trabajo obnovitev dela
vuelta del trabajo vrnitev z dela
gastos de vuelta povratni stroški
otra vuelta (Am) spet, še enkrat; drugič
¡otra vuelta! že zopet! vedno ista pesem!
a vuelta ob vrnitvi; okrog; hkrati z, obenem z
a vuelta de Navidad okrog božiča
a vuelta de correo z obratno pošto
a vuelta de dado na slepo (srečo), približno
a vuelta de ojo kot bi trenil
a la vuelta na povratnem potovanju; na hrbtni strani
suma a la vuelta za prenos (v trgovskih knjigah)
a la vuelta de na poti v
a la vuelta de pocos años čez nekaj let
a la vuelta de la esquina (fig) okrog vogala, čisto blizu
a la vuelta encontrará V. na drugi strani boste našli
¡a la vuelta te espero! (fam) kmalu se zopet vidimo!
a mi vuelta ob moji vrnitvi
de la vuelta (trg, Am) prenos
¡hasta la vuelta! do svidenja!
¡vuelta a empezar! še enkrat začeti!
¡vuelta a (ali con) lo mismo! vedno isto! vedno ista pesem!
¡vuelta! (voj) na levo krog!
dar la vuelta (a) obrniti; komu hrbet obrniti
dar la vuelta a un país deželo popolnoma prepotovati
dar una vuelta izlet ali kratko potovanje napraviti; iti na sprehod; (fig) spremeniti se
dar una vuelta de campana kozolec napraviti, prekucniti se
dar una vuelta a la llave ključ zavrteti v ključavnici, zakleniti
dar una vuelta a uno (fig) koga prebunkati
dar media vuelta obrniti se
dar de vuelta dati nazaj (drobiž pri plačanju)
estar de vuelta vrniti se, vračati se
ya estoy de vuelta sem že nazaj
no tiene vuelta de hoja, ya no tiene vuelta (fig) ne da se nič (več) spremeniti, temu se ne da pomagati
a vueltas tu pa tam, včasih
a vueltas de razen; okrog
a pocas vueltas v kratkem času; brez obotavljanja
andar en vueltas y revueltas (fig) vse možne ovinke delati
andar a vueltas con (fig) ne si vedeti pomagati
andar a las vueltas de alg. (fig) iti za kom, slediti komu
andar en vueltas (fig) izgovore iskati, izgovarjati se
buscarle a uno las vueltas (fig) čakati na priložnost, da koga prevaramo
coger las vueltas (a) (fig) koga spregledati, spoznati njegove načrte
dar vueltas a un asunto (fig) premlevati neko stvar, premišljevati
dar vueltas a la manivela vrteti ročico
dar vueltas por la calle iti gor in dol po ulici
dar cien vueltas a uno (fig) koga zelo prekašati
la cabeza me da vueltas v glavi se mi vrti
guardar las vueltas (fig) varovati se, paziti
tener vueltas muhast biti

want² [wɔnt]

1. neprehodni glagol
biti brez, ne imeti, trpeti pomanjkanje, revno živeti
zastarelo manjkati; (le v sed. deležniku) pustiti na cedilu (to s.o. koga)
ne ustrezati pričakovanju, ne upravičiti pričakovanj

he does not want for talent on ni brez daru
he wants for nothing nič mu ne manjka
he is never found wanting nanj se lahko vedno zaneseš
he will never let me want nikoli ne bo dopustil, da bi jaz trpel pomanjkanje
there never want discontented persons nezadovoljneži se vedno najdejo

2. prehodni glagol
ne imeti, čutiti pomanjkanje (for česa)
potrebovati, čutiti nujno potrebo; zahtevati, hoteti, želeti, hrepeneti po

to want for potrebovati, biti brez; ameriško, pogovorno želeti, hoteti
wanted a waitress (v oglasih) išče se natakarica
I have all I want imam vse, kar potrebujem
I want it done želim, da se to napravi
he is wanted by the police za njim je izdana tiralica
she wants 2 years for her majority manjkata ji 2 leti do polnoletnosti
it wants 5 minutes to nine manjka 5 minut do devetih
we want him to leave to-morrow želimo, da (on) odpotuje jutri
this clock wants a repair (repairing, to be repaired) ta ura je potrebna popravila
what else do you want? kaj še hočete?
you are wanted iščejo vas, sprašujejo po vas, potrebujejo vas, želijo govoriti z vami
you want to see a doctor morate iti k zdravniku
you don't want to be rude ni vam treba biti grob
you want to have your hair cut moraš si dati ostriči lase

way¹ [wéi] samostalnik
pot, cesta, steza; proga; prehod; stran, smer
navtika kurz

way in vhod
way out izhod; prehojena pot; pot ali oddaljenost, ki jo je treba prehoditi; dalja, del poti ali potovanja; prosta pot, prostor; figurativno priložnost, prilika, možnost, izhod; napredovanje, napredek, razvoj; pogovorno okolica, stran; figurativno pot, način, sredstvo, postopek, metoda; navada, lastnost, običaj; poklic, stroka, področje dejavnosti; (zdravstveno) stanje, položaj; ozir, pogled, zveza, razmerje, stopnja; navtika, množina grede za spuščanje ladje v vodo, sanke
a long (ali a great) way off (ali from here) daleč stran od tu
any way vsekakor, v vsakem primeru
by way of na poti čez; z namenom, da; zato, da; s pomočjo; zaradi
by the way mimogrede, spotoma, na poti; sicer; slučajno
by way of compliment kot kompliment
in a way nekako, na neki način, ne popolnoma
in every way v vsakem pogledu (oziru)
in many ways v mnogih ozirih (pogledih)
in more ways than one v več kot enem oziru (pogledu)
in a polite (friendly) way vljudno (prijazno)
in a small way skromno, brez pretenzij, ponižno
not by a long way še dolgo ne
in some (ali several) ways v marsikakem pogledu (oziru)
one way or another tako ali tako, kakorkoli, nekako
over the way na drugi strani (poti), čez cesto
on one's way to na poti k
no way nikakor ne
some way or other na ta ali na oni način
the other way round v obratni smeri, narobe, (ravno) obratno
under way navtika na poti, na vožnji
well on one's way v polnem teku
ways and means pot in način (zlasti kako priti do denarja)
Ways and Means parlamentarna budžetna komisija
the way of the world tok, način življenja, ukoreninjen običaj
the way of the cross religija križev pot
no way inferior nikakor ne slabši, neznatnejši
the good old ways dobri, stari običaji
high way glavna cesta, državna cesta; figurativno običajni način delovanja
Milky Way rimska cesta (na nebu)
lion in the way zapreka, motnja (zlasti namišljena, fiktivna)
permanent way železnica tir, tračnice
permanent-way man železnica progovni delavec
nothing out of the way nič posebnega (nenavadnega, izrednega)
somewhere London way nekje v okolici Londona
right of way pravica prehoda (čez tuje zemljišče)
this way please! semkaj, za menoj, prosim!
this is not in my way to ni moja stroka, s tem se ne bavim
to ask the (ali one's) way vprašati za pot
to be in a bad way biti v slabem položaju
to be in the family way biti noseča, pričakovati otroka
to be by way of being angry skoraj pobesneti
to be in s.o.'s way biti komu napoti, motiti koga
to be under way biti na poti
the conference was already under way konferenca je bila že v teku
to be on the way biti na poti, približevati se
to be in a way pogovorno biti vznemirjen, razburjen
it is not his way to ni njegova navada
the furthest way about is the nearest way home najkrajša pot ni vedno najhitrejša
to clear the way umakniti se s poti, dati prost prehod
to come by way of Paris priti prek Pariza
to come (ali to fall) in s.o.'s way srečati koga, naleteti na koga
to gather way povečati hitrost
to find one's way znajti se
to get in the way biti napoti, zapreti pot, ovirati
to get in the way of s.th. razumeti kaj
to get out of the way iti s poti, umakniti se (s poti)
to give way umakniti se, odmakniti se, izogniti se; popuščati, popustiti
to force one's way izsiliti, utreti si pot
to go a long way iti daleč
to go one's way oditi, iti po svoji poti
to go (ali to take) one's own way iti svojo pot; ravnati, narediti neodvisno od nasvetov drugih
to go the way of all the earth (of all flesh, of nature) figurativno umreti
to have it both ways po potrebi si izbrati
you can't have it both ways ne moreš imeti obojega; figurativno ne more biti volk sit in koza cela
to have one's own way delati po svoji glavi; doseči to, kar želimo
if I had my (own) way če bi šlo po mojem
to live in a great (small) way razkošno (skromno) živeti
to look the other way stran gledati
to look s.o.'s way gledati proti komu
to lose way izgubiti, zmanjšati hitrost
to lose one's way zaiti, izgubiti se
to make way napredovati; figurativno prodreti, uspeti
to make one's own way iti po svoji poti, oditi
to make the best of one's way iti čim hitreje, pohiteti
to pave the way for utreti pot za
to put o.s. out of the way truditi se, da(ja)ti si truda
to put s.o. out of the way spraviti koga s poti, tajno ubiti koga
to see a way out videti pot (izhod, neko možnost)
to stand in the way of s.o. ovirati koga, zastaviti komu pot
to twist one's way through zvijati se (kot kača) skozi
to work one's way študirati, preživljati se z delom
where there's a will there's a way hoteti je moči

wechselnd spremenljiv, spreminjajoč se, Wetter: nestalen, spremenljiv; mit wechselndem Erfolg ne vedno uspešno

wenn temporal ko, kadar; konditional če, in irrealen Sätzen: ko; in Wunschsätzen: ko (bi) (wenn doch ko bi le); immer wenn vedno, kadar/če; konzessiv wenn auch pa če, (pa) četudi; wenn auch noch so pa če bi še tako ...; wenn schon če že; wenn das Wörtchen wenn nicht wär če bi čebula če ne imela

wieder spet; schon wieder že spet; wieder und wieder znova in znova, vedno znova; nicht wieder nikdar več; ja und wieder nicht da in spet ne; wieder mal spet kdaj; nazaj; wieder [dasein] da sein biti nazaj; hin und wieder tja in nazaj; für nichts und wieder nichts za prazen nič

wit¹ [wit] samostalnik
pamet, razumnost, bistrost, inteligenca, razsodnost; duševna sposobnost; zdrav razum; duhovitost, domiselnost; duhovitež, duhovit, odrezav človek, inteligentna oseba, duhovna veličina

flash of wit duhovit domislek
the five wits zastarelo petero čutov
a conversation sparkling with wit od duhovitosti se iskreč razgovor
to be at one's wit's end ne vedeti kako in kaj, ne se znajti
I am at my wit's end sem pri kraju s svojo pametjo, ne znam si več pomagati
to be out of one's wits izgubiti pamet (glavo), ne biti pameten
he has his wits about him on si zna vedno pomagati, prisotnost duha ga nikoli ne zapusti, on je vedno buden (oprezen)
bought wit is best izguba izmodri človeka
to have wit to imeti dovolj pameti za (da...)
he has not the wit to see... nima toliko pameti, da bi uvidel...
it taught me wit to me je spametovalo
he sets up for a wit dela se duhovitega
to live by one's wits živeti od svoje prebrisanosti (prevar, goljufij), več ali manj pošteno se prebijati skozi živijenje

worse¹ [wə:s]

1. samostalnik
slabši, hujši; bolj bolan, slabšega zdravja
trgovina slabši, nižji

worse and worse vedno slabši (hujši)
the worse tem stabši
so much the worse toliko slabši
he went worse every day vsak dan je bilo slabše z njim
that only made matters worse to je stvari le poslabšalo
(not) to be the worse for (ne) biti na slabšem (na škodi, trpeti) zaradi
you would be none the worse for a walk sprehod ti ne bi škodil
to be (none) the worse for drink (ne) biti pijan
I like him none the worse for his gruffness zaradi njegove grobosti ga nimam nič manj rad
the worse for wear obrabljen, ponošen

2. prislov
slabše, hujše

he has lost his job and is worse off than ever izgubil je službo in je na slabšem kot kdajkoli prej
they do it worse than before hujše (slabše) počenjajo kot prej
none the worse nič slabše (hujše), nič manj
to grow worse and worse vse bolj se slabšati

xystus -ī, m ali xystum -ī, n (vedno pri Vitr.) (tuj. ξυστός : ξέω stružim, gladim; xystus torej = prostor z zglajenim, zravnanim tlakom) ksíst

1. pri Grkih pokrito stebrišče oz. stebriščni hodnik (starejše stebreník) v gimnazijih za atletske vaje v zimskem času, pa tudi sprehajališče: Vitr., Tert.

2. pri Rimljanih nepokrita terasa (starejše gredína) pred podeželskimi dvorci, obdana s cvetličnimi gredami, obsajenimi z zeleniko, namenjena sprehajanju, rekreaciji, pogovoru ipd., nepokrito sprehajališče: Ci., Vitr., Ph., Sen. ph., Suet., Plin. iun.; z namigom na xystus 1.: spatiari in xysto Ci.

yours [jɔ:z, júəz, jəz] zaimek

1.
vaš, Vaš; tvoj

2.
tvoji, vaši, Vaši (ljudje, svojci)

3. trgovina
Vaš(cenjeni) dopis

this is yours to je tvoje (vaše, Vaše)
my brother and yours moj in vaš brat
a friend of yours neki tvoj (vaš, Vaš) prijatelj
that hat of yours tisti tvoj klobuk
what is mine is yours kar je moje, je tvoje
what's yours? pogovorno kaj boš (boste) pil(i)?
ever yours vedno tvoj(a), Vaš(a)
yours respectfully, yours faithfully, yours sincerely, yours truly z odličnim spoštovanjem, Vaš vdani (konec pisma)
you and yours ti in tvoji
yours of the 10^th inst. Vaš dopis od 10. t. m.
yours of the 3^rd is in hand prejeli smo Vaš dopis (Vaše pismo) z dne 3. t. m.

za for; for the purpose of; in favour of; after; behind; (= za časa) during

dan za dnem day by day
eden za drugim one after another, one behind the other
korak za korakom step by step
enkrat za vselej once and for all
za ves svet ne not for (all) the world
za gorami beyond the mountains
jaz za svojo osebo as far as I am concerned
za mojim hrbtom behind my back
za primer (v primeru) potrebe in case of need
za glavo večji taller by a head
za sedaj for the present
za šalo by way of a joke
argumenti za in proti the pros and the cons
razlogi za in proti the reasons for and against
za menoj! follow me!
(kar) za menoj, prosim! this way, please!
starejši za pet let five years older
jaz, za sebe (zase) as for me
beseda za besedo word for word
mož za možem man by man
zanimanje za... interest in...
za mladino neprimeren film a film unsuitable (ali not suitable) for young people
vstopnica za gledališče a theatre ticket
za vlade (vladanja) kralja Karla II during the reign of Charles II
za (= po pooblastilu) (acting) for, per pro., latinsko per procurationem (krajšava: p.p.)
biti za kaj to be in favour of something
kdo je za (to)? who is in favour?
sem za to, da mu odpustimo I'm in favour of (ali I'm for) pardoning him
večina je za nadaljevanje stavke there is a majority in favour of continuing the strike
to je važno zame (za mene) this is important to me
nekaj je za tem (figurativno) there's something behind it
za hišo je vrt there is a garden behind the house
to je hud udarec za nas it is a hard blow for us
brali smo eden za drugim we took it in turns to read
za koga me (pa) imate (smatrate)? who (arhaično whom) do you take me for?
nimam ga za genija I do not regard him as a genius
za to ceno lahko dobiš to blago povsod you can get these goods anywhere at that price
on jé za tri he eats as much as three
povleči koga za lase to pull someone by the hair
on porabi preveč za sebe (zase) he spends too much on himself
smatrati za dobro to think it advisable
odšel je za vedno he left for good
voditi koga za roko to lead someone by the hand
vzel jo je za ženo he has married her, arhaično he has taken her to wife (ali as his wife)
on zaostaja za časom he is behind the times
zapri vrata za seboj! shut the door after (ali behind) you!
zgrešil je za pol metra he missed by half a metre
zmotil sem se za 10.000 SIT I made a mistake of 10,000 tolars
sedeti za mizo to sit at the table
pustiti za seboj to leave behind

zabušavati glagol
neformalno (izogibati se delu) ▸ lóg [óráról, munkából] ▸ lustálkodik, lopja a napot
Ni hotel jamrati, da ne bi rekli, da zabušava. ▸ Nem akart panaszkodni, nehogy azt mondják, hogy lustálkodik.
V reprezentanci ni tako kot klubih, kjer vedno nekdo zabušava. ▸ A válogatottban nem úgy van, mint a klubokban, ahol mindig lóg valaki.
Za dober rezultat je najpomembneje, da prejšnja leta pridno delaš, da ne zabušavaš in to se zelo pozna pri maturi. ▸ A jó eredményhez az a legfontosabb, hogy az évek alatt keményen dolgozz, ne lógj, és ez nagyon meglátszik majd az érettségin.

zadenljiv (-a, -o) treffbar; (ki vedno zadene pravo) treffsicher

zade|ti² [é] (-nem) zadevati

1. pri ciljanju: treffen; udarec, sunek: sitzen; pri streljanju: treffen
zadeti v črno; ins Schwarze treffen
ki zadene treffsicher

2. pri stavi, na loteriji: gewinnen, treffen, einen Treffer landen
zadeti na loteriji in der Lotterie gewinnen

3. pri ugibanju: richtig raten, (etwas) erraten
ne zadeti falsch raten, danebenraten, falsch liegen, fehlgreifen, danebengreifen

4. problem, temo: treffen
ne zadeti vorbeireden an
vedno zadeti treffsicher sein

5.
medicina kap zadene koga der Schlag trifft (jemanden) (tudi figurativno)

6.
figurativno zadeti globoko v srce tief im Herzen treffen, in die Seele schneiden
zadeti žebelj na glavo den Nagel auf den Kopf treffen
kot bi ga/jo/me zadela kap wie vom Schlag gerührt

zadrga samostalnik
(del oblačila) ▸ cipzárPuloverji z zadrgo so vedno prijetni za nošenje, poleg tega pa se tudi lažje oblačijo, ker si z zadrgo povečamo izrez. ▸ A cipzáras pulóvereket mindig kellemes hordani, emellett könnyen magunkra ölthetjük őket, mivel a cipzárral kitágíthatjuk a nyakkivágást.

zaga ženski spol zadnji del, zadnja stran; vojska zadnja straža

a (la) zaga, en zaga zadaj; zaostajajoč
ir a la zaga zadaj ostati, zaostajati
no le va en zaga ne zaostaja za njim
no hace más que irle a la zaga vedno ji je za petami (ženski)
venir a la zaga priti za kom, doiti