Franja

stȉcāj m (ijek., ek.)
1. stekanje: Pariz je čuven zbog svoje istorije i umjetničke prošlosti, pa i zbog velikog -a velikih ljudi ker se tam zbirajo veliki ljudje
2. koincidenca, sovpad: sticaj događaja; sticaj okolnosti

Stil, der, (-/e/s, -e) slog, stil; figurativ kov (internationalen Stils mednarodnega kova); Stil haben figurativ imeti format; in großem Stil velikopotezen; in großem Stil leben živeti na veliki nogi; figurativ schlechter (politischer) Stil slaba navada (za politika)

still tih, (ruhig) miren; Verlust, Krankheit: skrit; Vorwurf, Trauer: tih, nem; stiller Freitag veliki petek; stille Woche veliki teden; stilles Wasser stoječa voda, figurativ tiha voda; Stiller Ozean Tihi ocean, Pacifik; stiller Teilhaber tihi družabnik; das stille Örtchen stranišče; im stillen/Stillen skrivaj, na tihem; still! Mir!/Tiho!

stíska apuro m ; aprieto m ; (gneča) aprieto m , gentío m , apretura f

v stiski en un apuro, en situación apurada
duševna stiska aflicción f, tribulación f
velika stiska (gneča) je tam hay gran gentío allí
stiska za denar penuria f (ali falta f) de dinero, escasez f de dinero (ali de fondos)
denarna stiska dificultad f financiera, fam apuro m de dinero
stanovanjska stiska crisis f (ali escasez f) de viviendas
biti v stiski estar en un apuro
biti v veliki stiski estar muy apurado
pomagati komu iz stiske sacar de un apuro a alg

stretch¹ [streč]

1. samostalnik
raztezanje, raztegovanje, stegnjenje, natezanje; (pre)napenjanje, napetost, napor; prekoračenje; razpetina, razpon; neprekinjen odsek poti, daljava; ploskev, prostrana ravnina, ravni del dirkališča; neprekinjeno časovno razdobje (doba), nepretrgan čas
sleng kazen, bivanje v kaznilnici, čas kazni v kaznilnici, v zaporu
navtika daljava, prejadrana pri enem potegu (kretnji) (pri jadranju proti vetru); sprehod

at a stretch, at one stretch brez prekinitve, naenkrat
on the stretch napenjajoč vse sile; v veliki naglici, figurativno v veliki napetosti
a stretch of 5 years razdobje petih let
a stretch of the imagination prenapeta, prebujna domišljija
the stretch of a bird's wings razpetina ptičjih kril
a fine stretch of country lep košček zemlje, lepe pokrajine
to be on the stretch biti napet, v napetosti
it is a good stretch from the village to the town je lep, precejšen kos poti od vasi do mesta
to do a stretch britanska angleščina odslužiti, izdržati kazen (enega leta)
to give a stretch natezati se, pretegniti se
he gave a stretch and got up pretegnil se je in vstal
to keep one's attention on the stretch biti v napeti pozornosti
it takes a stretch of imagination to believe that treba je precéj napeti svojo domišljijo, da to verjameš
to work 8 hours at (on) a stretch delati nepretrgano 8 ur

2. pridevnik
raztegljiv

stretch hosiery raztegljive nogavice

strigoš samostalnik
zoologija Cerambyx cerdo (hrošč) ▸ nagy hőscincér
Sopomenke: hrastov kozliček, veliki hrastov kozliček

strnad moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der/die Ammer, -ammer (beloglavi Fichtenammer, črnoglavi Kappenammer, gozdni Waldammer, mali Zwergammer, plotni Zaunammer, rumeni Goldammer, skalni Zippammer, trstni Rohrammer, veliki Grauammer, vrbji Weidenammer, vrtni der Ortolan, balkanski Grauer Ortolan)
ostrogasti strnad der Spornammer
pevski strnad der Singammer
snežni strnad der Schneeammer

struggle² [strʌgl] neprehodni glagol
boriti se (with z, for za, against proti)
truditi se, napenjati se, mučiti se (with s.th. s čim)
trgati se (za kaj); upirati se (against čemu)
braniti se (česa), otepati se; s težavo si utirati pot, se prebijati; (redko) prepirati se
prehodni glagol
izbojevati, priboriti si

a struggling artist umetnik, ki se še ni uveljavil in se s težavo prebija (skozi življenje)
to struggle along prebi(ja)ti se
to struggle for breath s težavo loviti sapo
I struggled in my coat z muko sem oblekel plašč
to struggle up a cliff s težavo se vzpenjati po pečini
to struggle with death boriti se s smrtjo
to struggle to one's feet z muko se dvigniti, vstati na noge
he struggled to save his life boril se je za svoje življenje
to struggle against overwhelming forces boriti se proti veliki premoči
he has to struggle to earn his living z velikim trudom si služi svoj kruh
to struggle for power boriti se za oblast
to struggle through the crowd s težavo si utirati pot skozi množico

substantial [səbstǽnšl]

1. pridevnik (substantially prislov)
snoven, materialen, stvaren, telesen; trden, čvrst, močan, trpežen, trajen; bistven; znaten, precejšen, tehten, važen; redilen, izdaten (hrana); premožen; zanesljiv, odločilen
filozofija snoven, realen, bistven

a substantial argument tehten argument
a substantial farmer premožen kmetovalec
a substantial meal obilen jedilni obrok
substantial profits veliki, mastni dobički
a substantial victory odločilna zmaga
a man of substantial built mož krepke postave
to make substantial progress znatno napredovati

2. samostalnik
nekaj materialnega, resničnega, stvarnega, trdnega, bistvenega, pomembnega

the substantials of meal glavna jed (del) obeda

Sunday [sʌ́ndi]

1. samostalnik
nedelja

on Sunday v nedeljo
on Sundays ob nedeljah
Hospital Sunday nedelja, v kateri se zbirajo prispevki za mestno bólnico
Low Sunday prva nedelja po veliki noči
Palm Sunday cvetna nedelja
Rogation Sunday cerkev nedelja pred vnebohodom
a month of Sundays figurativno zelo dolgo časa, cela večnost
show Sunday Oxford, univerza nedelja pred spominskim slavjem (komemoracijo) za ustanovitelje univerze
to look two ways to find Sunday sleng biti škilav, škiliti

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
nedeljsko (se) obleči; preživeti nedeljo

svečenik moški spol (-a …) der Priester (veliki Hohepriester, vrhovni Oberpriester)

svečeník (-a) m rel. sacerdote:
staroegiptovski svečenik sacerdote egizio
veliki svečenik gran sacerdote

svèt² (nasvet) advice, a piece of advice, counsel; (ideja) suggestion; (oseb, ljudi) council, board

delavski svèt workers' council
deželni svèt regional council
državni svèt (tajni) privy council; council of state
ministrski svèt cabinet
Zvezni Izvršni Svet Federal Executive Council
Svet Narodov Council of Nationalities
vojni svèt council of war
univerzitetni svèt university council
šolski svèt school board
upravni svèt council (ali board) of administration
hišni svèt tenants' council
mestni svèt town council
občinski svèt town (ali municipal) council, municipal corporation
Veliki Svet Great Council
Varnostni Svet Security Council
svèt federacije Council of the Federation
svèt guvernerjev board of governors
poslušaj moj svèt! take my advice!, be advised by me
naj vam dam svèt let me give you a piece of advice
držala sem se vašega svèta I have followed your advice
poslušati dobre svète to listen to good advice
za dober svèt ni nikoli prepozno it's never too late to take good advice
vprašati, prositi za svèt to ask someone's advice, to consult someone
vprašal me je za svèt he asked my advice, he consulted me

swell¹ [swel]

1. samostalnik
oteklina, oteklost, nabreklost, otòk; otekanje
navtika valovanje po viharju
arhitektura izboklina, izbočina, izbok; rahla strmina, vzpetina (zemljišča)
figurativno porast, naraščanje
glasba crescendo, za katerim pride diminuendo; (o orglah) naprava za jačanje in slabljenje zvoka
pogovorno imetnik, odličnik, mojster, fin gospod, fina dama
sleng gizdalin, elegan, gizdalinka, modna dama; poznavalec

a swell in the population porast prebivalstva
a swell at s.th. poznavalec, mojster česa, zelo dober igralec (at tennis tenisa)
a swell in politics figurativno visoka živina v politiki
a big swell figurativno visoka, vplivna oseba
a Latin swell poznavalec latinščine
a sudden swell of the river nenadno naraščanje reke
what a swell you are! kako si eleganten!
there was a heavy swell on valovi so bili zelo veliki

2. pridevnik
sleng tiptop, šik, zelo eleganten, moden; imeniten, odličen, sijajen

a swell billiard-player izvrsten igralec (mojster) biljarda
swell clothes elegantna obleka
a swell hotel razkošen hotel
a swell person imenitna oseba, odličnik
swell society elegantna, fina družba
swell mob pogovorno hohštaplerji, kriminalci, lepo oblečeni lopovi

symphyton (symphytum) -ī, n (tuj. σύμφυτον)

1. bot. gabez: alum nos vocamus, Graeci symphyton petraeum, simile cunilae bubulae, foliis parvis, ramis III aut IIII a radice Plin.

2. bot. símfit(on), sicer helenion (helenij, menda inula, veliki oman) imenovana rastl.: invenitur et nectarites ex herba quam alii helenion, alii Medicam, alii symphyton, alii Idaeam, alii Orestion, alii nectariam vocant Plin.

Synnada -ōrum, n (τὰ Σύνναδα) Sínade (Sínada), mestece v Veliki Frigiji, znano po kamnolomih marmorja: Ci. ep.; soobl.
a) Synnas -adis in -ados, f Sínada: Plin., Stat., Mart., Sid.
b) Synnada -ae, f Sínada: Cl.
c) Synna (v nekaterih izdajah Synnas) -ae, f Sína(s): Prud. — Od tod adj.

1. Synnadēnsis -e sínadski: forum Ci. ep.

2. Synnadicus 3 (Συνναδικός) sínadski: lapis (marmor) Plin.

systemic [sistémik] pridevnik (systemically prislov)
sistemski
medicina telesni, organski; ki se nanaša na telesni sestav

systemic circulation veliki krvni obtok

šè adv.

1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
kaj takega pa še ne cose da matti!
o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
še enkrat! bis!; ekst. da capo
inter. še kako magari
še kar discretamente
še naprej ulteriormente
jur. še nerešen sub iudice
še neznan inedito
knjiž. še ta hip immediatamente, subito
še vedno tuttora
še zdaleč ne affatto, punto
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta

škržat moški spol (-a …) živalstvo, zoologija die Zikade (gorski Bergzikade, jesenov/manin Mannazikade, rožni/šipkov Rosenzikade, sedemnajstletni Siebzehnjährige Zikade, vinogradni der Lauer); die Singzikade (veliki Große)
cesarski škržat die Kaiserzikade
dolgoglavi škržat die Langkopfzirpe/Langkopfzikade
grbasti škržat die Buckelzirpe
mali škržat die Kleinzikade/Zwergzikade
mrežokrili škržat der Europäische Laternenträger
okrogloglavi škržat die Rundkopfzikade
rogati škržat die Dornzikade
sladkorni škržat die Zuckerrohrzikade
škrlatni škržat die Purpurzikade
vodni škržat (veslavka) die Ruderwanze, die Wasserzikade

Šmar|en moški spol (-na …) der Frauentag (Veliki Großer)