Franja

engager [ɑ̃gaže] verbe transitif angažirati, najeti; vezati; zastaviti, investirati, naložiti; začeti; spodbuditi, pregovoriti

s'engager obvezati se; prostovoljno stopiti v vojsko; vstopiti v službo (chez pri); zaplesti se, spustiti se (dans v); začeti se (boj); zavzeti stališče do političnih ali socialnih vprašanj
engager des capitaux dans une entreprise investirati kapital v podjetje
engager son cœur zaljubiti se
engager le combat spustiti se v boj
engager une conversation začeti pogovor
engager pour une danse prositi za ples
engager un domestique najeti posla
s'engager dans une affaire zaplesti se v afero
s'engager par caution prevzeti jamstvo
s'engager dans de longues discussions spustiti se v dolge diskusije
s'engager à obvezati se za
s'engager pour quelqu'un jamčiti za koga
engager des négociations začeti pogajanja
engager sa parole dati svojo besedo
engager quelqu'un dans son parti koga na svojo stran, za svoj

entornar na pol odpreti; prekucniti, prevrniti

entornarse nagniti se na stran

epístolski (-a -o) adj. rel.
epistolska stran oltarja lato dell'Epistola

épreuve [eprœv] féminin preizkušnja, izpit; poskušnja, poskus; sport tekmovanje, tekma; technique preskusni tek; typographie korekturna pola; photographie kopija, slika

à toute épreuve (brezpogojno) zanesljiv; nepodkupljiv; preizkušen
à l'épreuve de l'argent nepodkupljiv
à l'épreuve de l'eau, du feu, des balles, des bombes varen pred vodo, ognjem, kroglami, bombami
épreuve d'aptitude usposobljenostni izpit
épreuve par assis et levé glasovanje z vstajanjem in sedenjem
épreuves pluriel d'athlétisme lahkoatletske tekme
(typographie) épreuve à la brosse krtačni odtis
épreuve combinée (sport) mnogoboj
épreuve de compagnon, de maître pomočniški, mojstrski izpit
épreuves écrites, orales pismeni, ustni izpiti
épreuve éliminatoire izločilna tekma, predtekmovanje
épreuve finale finalna tekma
épreuve au hasard, sur prélèvement naključni poskus
épreuve judiciaire božja sodba
épreuve des matériaux preskus materiala
épreuve négafive negativ
épreuves pratiques du permis de conduire praktični izpit za šofersko dovoljenje
épreuve première prva, domača korektura
épreuve de tir poskusno streljanje
épreuves pluriel vexatoires zafrkavanje novincev
marche féminin d'épreuve marš za vežbanje
temps masculin d'épreuve poskusna doba
être à l'épreuve biti odporen (de proti)
faire l'épreuve de quelque chose preskusiti kaj
mettre quelque chose à l'épreuve dati na preskušnjo, preskusiti kaj
passer par de dures épreuves, essuyer, subir de dures épreuves iti skozi težke preskušnje
revoir, corriger une épreuve čitati, popraviti korekture
tenter une épreuve sur quelqu'un postaviti koga na preskušnjo
tirer une épreuve odtisniti poskusno stran

ergreifen^*

1. prijeti, zagrabiti, die Beute: ujeti; zajeti

2. (überkommen) Entsetzen, Furcht: polastiti se (koga); (erfüllen) Hoffnung, Weh: navdajati; (innerlich bewegen) eine Vorstellung usw.: prevzeti, ganiti; (erschüttern) pretresti

3. einen Beruf izbrati si poklic, die Macht polastiti se oblasti, prevzeti oblast; die Flucht ergreifen spustiti se v beg; Maßnahmen ergreifen sprejeti ukrepe; Partei ergreifen für postaviti se na stran (koga), potegniti se za; Partei ergreifen gegen postaviti se zoper (koga)

espalda ženski spol rama; hrbet

a la espalda (od) zadaj
acometer por la espalda od zadaj napasti
dar la(s) espalda(s) hrbet obrniti; v beg planiti
dar de espaldas na hrbet pasti
echar una cosa sobre las espaldas de alg. komu kaj naprtiti
echarse a las espaldas a/c nekaj na stran dati, namenoma pozabiti
echarse sobre espaldas a/c nase vzeti
hacer espaldas a alg. komu hrbet kriti
medirle a uno las espaldas pretepsti koga
tener guardadas las espaldas biti na varnem
a (las) espaldas de alg. komu za hrbtom

étoffe [etɔf] féminin blago, sukno, tkanina; snov, material; figuré predmet; sposobnost, nadarjenost

étoffe légère, chaude, soyeuse lahko, toplo, svilnato blago
étoffe pour ameublement blago za prevleko pohištva
étoffe de coton, de laine, de soie bombažna, volnena, svilena tkanina
étoffe double face, réversible na obeh straneh enako blago
étoffe de fibres synthétiques blago iz umetnih vlaken
étoffe fourré blago za podlogo
étoffe imprimé tiskanina
étoffe de laine peignée blago iz česane volne
coupon masculin d'étoffe kos, odrezek blaga
endroit masculin, envers masculin d'une étoffe prava, neprava stran blaga
largeur féminin d'étoffe širina blaga
pièce féminin, rouleau masculin d'étoffe bala blaga
recoupe, retaille féminin d'étoffe ostanki blaga
avoir l'étoffe de quelque chose (figuré) biti mož za, imeti glavo za
il a l'étoffe d'un écrivain ima pisateljske sposobnosti
avoir de l'étoffe biti nadarjen, sposoben; nekaj znati
il manque d'étoffe ima ozko obzorje, figuré nima širine
tailler en pleine étoffe, ne pas épargner l'étoffe (figuré) zajemati iz polnega
l'étoffe chif fonne, rétrécit (ali: se retire), donne (ali: s'étire), gode blago se mečka, se uskoči, se raztegne, se guba (grbanči)

evangélijski (-a -o) adj. rel. evangelico:
evangelijska stran oltarja lato del Vangelo
evangelijska cerkev Chiesa evangelica

excipiō -ere -cēpī -ceptum (ex in capere)

I.

1. ven vzeti, ven jemati, vze(ma)ti iz česa, izvleči, potegniti iz česa: vidulum e mari Pl., quos e mari propter vim tempestatis excipere non potuissent Ci., classis, quae exciperet natantes N. ki naj bi izvleklo, clipeum excipere sorti V. žrebanju odtegniti, excipere telum (e vulnere), dentem manu Cels., aliquem servitute L. sužnosti rešiti, osvoboditi, aliquem cupiditati, libidini T. rešiti (česa).

2. pren. izvze(ma)ti: excipere me Pl., hosce ego homines excipio et secerno libenter Ci., excepi de antiquis praeter Xenophanem neminem Ci., illud exceptum sit, ne vitia sint imitanda Ci., reus … quo minus decemvir fieri possit, non excipitur Ci., virtute exceptā nihil amicitiā praestabilius Ci. razen čednosti, tako tudi: exceptis … vobis duobus Ci., exceptis duobus Carthaginiensibus N., excepto Commio C., excepto Turno V., excepto Cicerone Sen. rh., uno … excepto, ne … decrescat oratio Q., excepto, si quid Masuri rubrica vetavit Pers.; pesn.: excepto, quod non simul esses H. z edino izjemo, da … ; occ.
a) izjemo določiti (določati), izrecno določiti (določati), izgovoriti si kaj: legibus exceptum est, de quibus causis … non liceat Ci., cum nominatim lex exciperet, ut ad templum … capere liceret Ci., Tauromenitanis exceptum est foedere „ne navem dare debeant“ Ci., est exceptum foedere, ne quem populus Romanus recipiat civitate Ci., cum Graecos Italiā pellerent … , excepisse medicos Plin., ut vindemiator auctoratus rogum ac tumulum excipiat Plin.
b) jur. sodno ugovarjati, sodno navesti (navajati) proti čemu: de dolo servi, adversus aliquem, societatem periculi Icti.

II.

1. padajoče osebe ali stvari ujeti, prestreči (prestrezati): Pallas ruentem excipit V., excipere moribundum L., regis corpus Cu.; od tod: excipere se pedibus Cu. ali in pedes L., Col., ali in genua Sen. ph., excipere clipeo caput, corpus Cu. na ščit naslanjati, opreti (opirati), exceptum poplitibus corpus Cu. na kolena oprto; podobno: excipere filiorum extremum spiritum ore suo Ci., sanguinem paterā Ci., sanguinem ore Sen. ph., tela Ci., C., tela clipeo Cu., plagae genus in se Lucr., ictūs H., ali vulnera Ci., C. rane dobiti, ranjen biti, cicatrices adverso corpore exceptae Ci. spredaj na prsih dobljene, armis suis imbrem excipere L.; pren.: veterem amicum … labentem excepit … , fulsit et sustinuit re, fortuna, fide Ci.

2. osebe ali stvari uje(ma)ti, prestreči (prestrezati), vzdrž(ev)ati: eae sublicae vim fluminis excipiebant C., vada ac decessum aestūs excipere C. vzdrž(ev)ati, zavarovan biti zoper … , tunicis fluentibus auras excipere O., porticus excipiebat arcton H. je prestrezalo severni veter = je stalo proti … vetru, excipere aprum H. prestreči z lovsko sulico, principio Phalerim excipit V. prestreže (s kopjem), Orestes excipit incautum V. prestreže in napade, Sucronem excipit in latus V. prestreže in rani v stran, excipere aves Cu. ptice v letu ustreliti, feram irruentem venabulo Sen. ph., excipere impetum hostium Ci., C., N., L., impetūs gladiorum C., tu Tyrrhenum equitem conlatis excipe signis V. zdrži napad … konjenice, vim improborum excepi Ci., excipere quamvis fortunam Ci. prenesti, non minorem invidiam aulicorum excepit N.

3. sploh ujeti, uloviti, prestreči, prijeti, zgrabiti, zasačiti: servos in pabulatione, ex fuga dispersos, bestias, uros parvulos C., equitum turmas dimittit ad aliquos excipiendos C., excipere caprum insidiis V., latitantem fruticeto aprum H., fugientes feras Ph., litteras Cu. prestreči, quidam saucii excepti erant Cu.; pesn.: excipitque manu dextramque amplexus inhaesit V. podal mu je roko in … ; pren. kako besedo, glas idr. ujeti, uloviti, prestreči, zaslišati, zazna(va)ti: sermonem eorum unus e servis excepit L., excipere casus (motus) futuros V., vocem L., Cu., assensu populi excepta vox consulis Ci., ad has excipiendas voces speculator missus Ci., qui rumores Africanos exciperent Ci., idem dixit, quod exciperent improbi cives Ci., maledicto nihil citius excipitur Ci., excipere clamorem C., vestigia Cu., laudem avidissimis auribus Plin. iun.; excipere eorum (hominum) voluntates Ci.

4. pren. nase vzeti (jemati) prevze(ma)ti, naložiti (nalagati) si, naprtiti si; najprej konkr.: exceptus tergo equi consueta locavit membra V., equus regem excipiebat Cu. konj se je kralju dajal zajahati; potem pren.: excipere imperium, pericula, labores magnos, vim frigorum hiememque Ci., illa onera excepit unus Ci., excipere has partes N. to vlogo (nalogo), rem publicam (obrambo države) L., iugum, inimicitias Cu., cognitionem (preiskavo) T., magnae quaestionis pondus T.

III.

1. spreje(ma)ti: qui fugientes ex Hispania exciperet Ci., excipitur ab omnibus eiusmodi clamore, ut … Ci., Metellus laetissimis animis excipitur S., exceptus est Caesaris adventus incredibili honore atque amore Hirt., excipere plausu pavidos V., aliquem festis vocibus T., victorem regis tabernaculo Cu.; poseb. gostoljubno spreje(ma)ti, pod streho vzeti, pogostiti: Kom. idr., excipitur comiter Ci., hunc (Mithridatem) in illo timore et fuga Tigranes … excepit Ci., excipere eiectum, aliquem servatum ex undis V., educes gaza agresti V., aliquem hospitio O. ali hospitaliter Cu., pro fortuna quisque apparatis epulis excipit T., hic te polentā excipiet Sen. ph.; o stvareh, poseb. o krajih: o terram illam beatam, quae hunc virum exceperit Ci., Cassius exceptus scaphā refugit C., si non exciperet caeli indulgentia terras V., excepere alios tecta barbarorum, alios castra Cu., silva tum excepit ferum Ph., lupanar excepit (virginem) Sen. rh.; izrečeno spreje(ma)ti, v posebnem smislu razume(va)ti, razložiti (razlagati) si: assensu populi excepta vox L., ea oratio summa militum alacritate excepta est Cu., excipere aliquid comiter T., sententiam gravius T.

2. s peresom sprejemati = pisati za (kakim) narekovalcem, pisati po nareku: orationem ali dictante aliquo versūs Suet., verba nostra Aug.; abs.: notis velocissime excipere solitum esse Suet.

3. pren.
a) sprejeti (o času): cum … virgunculam … septimus aetatis annus exceperat Hier. = ko je bila … deklica stopila v sedmo leto.
b) čakati koga, kaj, zade(va)ti, doleteti, prevzeti koga, opraviti da(ja)ti komu: qui quosque eventus exciperent C., quis te casus excipit? V., ipsas quamvis angusti terminus aevi excipiat V. čeprav jim je usojeno le kratko življenje, excipit eum deinde … bellum L., ali seditione militum excipitur Iust. naletel je na vojno, excepere eum voluptates Cu., regem alius haud levis dolor excipit Cu.

IV.

1. sprejeti = nadaljevati: memoriam illius viri excipient omnes anni consequentes Ci. spomin tega moža bodo ohranila … , alios alii deinceps exciperent C. naj se med seboj vrste, hanc legionem cohortes exceperunt C. na mesto te legije so stopile kohorte, ut primis … deturbatis … secundi … pugnam excipiant L., excipere proelium dubium L., inde Romulus excipiet gentem V. bo rod nadaljeval, quorum tempus esse vices excipere melius acturos Iust.; z inf.: excipit inde suos frater coniungere casus Sil.

2.
a) krajevno slediti za čim, stikati se s čim: ultima excipiat quod tortilis inguina piscis O., apodyterium … excipit cella frigidaria Plin. iun.; abs.: inde excipere loca aspera et montuosa C., Cyclades excipiunt O., excipere Gangem cognoscit Cu., regio aquarum inops excipit Cu.
b) časovno slediti za kom, za čim, naslediti (nasledovati) koga, kaj: Herculis vitam inmortalitas excepisse dicitur Ci., tristem hiemem pestilens aestas excepit L., orationem Tullii exceperunt preces multitudinis L., rosam cyanus excipit, cyanum amarantus Plin., Pompilium Numam Tullus Hostilius excepit Fl.; abs. slediti, nastati, nastopiti (nastopati): excipit rursus … clamor C., re cognita tantus luctus excepit C., turbulentior annus excepit L., excipit antumnus O, suboles deine excepit Cu.; v govoru slediti za kom: excipit hunc Labienus C. za njim je govoril Labenij; abs.: tum sic excepit Iuno V. nato (za njim) je spregovorila Junona.

3. excipere aliquid aliqua re (z)mešati kaj s čim: crocum albo ovi Cels.; v pass: excipi vino ali aquā pluviatili Cels.

exorior -orīrī -ortus sum

1. vzdigniti se, vstati: omnes exorti L., exorti repente insidiatores L.; occ. (o zvezdah) iziti, vziti, vzhajati: Pac. fr., Hyg., Plin., Amm., Ambr., post solstitium Canicula exoritur Ci., sol exoriens V., it portis iubare (= sole) exorto iuventus V. po sončnem vzhodu, exoriens annus Tib.; od tod subst. pt. pr. exoriēns -entis, m (sc. sol) vzhajajoče sonce, jutro: Pr. (III, 5, 27); met. stran, kjer sonce vzhaja, vzhod: Varr., Col.

2. pren.
a) vzdigniti se, vsta(ja)ti = nastopiti (nastopati), pojaviti (pojavljati) se, (po)kazati se: repentinus Sulla nobis exoritur Ci., siquis ex his populis sit exortus, qui … Ci., sic anuli beneficio (Gyges) exortus est rex Lydiae Ci. je postal kralj, exortus est servus, qui eum accuset Ci., exoriare aliquis nostris ex ossibus ultor V.; pren. (o abstr.): exoritur illa defensio Ci., exoritur Antipatri ratio ex altera parte Ci. na drugi strani je vstal Antipater s svojim mnenjem, exoritur peculiare edictum repentinum Ci. je izšlo, subito exorta est nefaria Catonis promulgatio Ci. ep., exoritur nova inmanitas, maledictum, crimen Ci., lex adversus eos, qui vim commiserint Iust.
b) iz kake nesreče tako rekoč vzdigniti se = zopet oddahniti si, zopet oživeti: ego nunc paulum exorior Ci. ep.
c) na dan priti (prihajati), izvirati: e terra exorta repente arbusta Lucr., amnis … exoriens penitus media ab regione diei Lucr., Indus ex Paropamiso monte exortus Mel.; pren. nasta(ja)ti, posta(ja)ti, prihajati, (po)roditi se: exorti utero dolores Pl., a Myrrhina haec sunt exorta Ter., amor exoriatur necesse est Ci., repente exorta est mulieris libido Ci. je vzplamtela, honestum, quod ex virtute exoritur Ci., exortam flammam restinguere Ci. ogenj, ki je vzplamenel, flamma repente e silvis undique exorta Suet., exoritur trepidos inter discordia civīs V., exoritur ingens per litora fletus V., exoritur clamorque virûm clangorque tubarum V., exoritur clamor, gaudium S., exoritur fama alicuius rei ali de aliqua re ali z ACI L. govorica nastane.

Opomba: Obl. po 3. konjugaciji: exorĭtur Lucr., V., O., exoreretur Lucr., Fr., exorerentur Lucr., L., imp.: exorĕre Ter.

expose¹ [ikspóuz] prehodni glagol
izpostaviti; razstaviti; razkrinkati, odkri(va)ti; kompromitirati
fotografija osvetliti, eksponirati

to expose o.s. pokazati svojo slabo stran

ficher² ali fiche, participe passé fichu [fiše, -šü] verbe transitif, familier vreči, zagnati, zabrisati; dati; verbe intransitif delati, počenjati

ficher (ali fiche) le camp pobrisati jo, pobrati se (stran)
fichez-moi le camp! poberite se proč!
fiche par terre vreči, spustiti na tla, figuré preprečiti
cette pluie fiche par terre notre projet de promenade ta dež onemogoča naš načrt za sprehod
fiche quelqu'un dedans (populaire) koga v zapor vtakniti; za nos potegniti, prevarati koga
fiche en l'air v zrak vreči, figuré preprečiti, onemogočiti
fiche une gifle primazati zaušnico
ficher la paix à quelqu'un koga pri miru pustiti
fiche-moi la paix! daj mi mir!
ficher à la porte skozi vrata vreči
on l'a fichu à la porte de l'école vrgli so ga iz šole
je te fiche mon billet que ... stavim, kar hočeš, da ...
il n'a rien fichu de la journée ves dan ni nič naredil
va te faire fiche!; je t'en fiche! motiš se! kje pa! vraga!
je pensais qu'il allait finir son discours mais, va te faire fiche!, il a parlé encore dix minutes mislil je, da bo končal svoj govor, toda kaj še (kje pa)!, govoril je še deset minut
je t'en ficherai, moi, des voyages d'agrément! ti bom že dal (še nimaš dovolj?) potovanj za zabavo!
se ficher (ali: fiche) de quelque chose požvižgati se na kaj
je m'en fiche! se požvižgam na to! mar mi je to! vseeno mi je!
se ficher par terre lopniti, pasti na tla
se ficher dedans, le doigt dans l'œil pošteno se zmotiti, »urezati«

flaco mršav, suh, slaboten, medel, brez energije, bolehen; brezuspešen; nerodoviten; mlačen

ponerse flaco shujšati
ser flaco de memoria imeti slab spomin
flaco m slaba stran, Ahilova peta
mostrar su flaco svojo slabo stran pokazati

fly¹ [flai] samostalnik
zoologija muha; dvokrilec; umetna muha; rastlinska bolezen, povzročena od drobnih žuželk

fly agaric, fly anamita botanika mušnica
to break (ali crush) a fly on the wheel uporabiti premočna sredstva; preveč si prizadevati
to catch flies prodajati zijala
to be the fly on the wheel precenjevati samega sebe
a fly in amber redka stvar, zanimiv ostanek
a fly in the ointment senčna stran, neprijetna zadeva
sleng there are (ali he has) no flies on him zelo je spreten, nanj se lahko zanesete
more flies are taken with honey than with gall s prijaznostjo največ dosežemo
sleng to rise to the fly pustiti si natvesti

folio [fɔljo] masculin list (knjige)

folio recto, verso prva, druga (zadnja, hrbtna) stran lista

fortbegeben^*: sich fortbegeben podati se proč/stran

fortkönnen^*: ich kann nicht fort ne morem proč/stran, ne morem oditi

fortsehnen: sich fortsehnen hrepeneti stran

foutre* [futr] verbe transitif, populaire delati; vreči

foutre! gromska strela!
foutre en l'air (figuré) stran zagnati
foutre le camp pobrisati jo, popihati jo, oditi
foutre quelqu'un en colère razjeziti koga, spraviti koga v besnost
foutre dedans zagosti jo komu; v zapor vtakniti
foutre quelqu'un à la porte koga skoz vrata vreči
foutre un coup de pied brcniti
foutre la paix à quelqu'un koga pri miru pustiti
foutez-moi la paix! dajte mi mir!
ça la fout mal to je neumno, izključeno
se foutre de quelque chose ne se brigati za kaj, požvižgati se na kaj
s'en foutre plein la lampe nabasati si trebuh
va te faire foutre! pojdi k vragu!
qu'est-ce que ça peut vous foutre? kaj vas ta briga?
je m'en fous požvižgam se na to

frēnum (ne fraenum) -ī, n, pl. v prozi večinoma frēnī -ōrum, m, pa tudi frēna -ōrum, n (najbrž iz *frend-nom, frend-snom: frendere)

1. brzda, uzda, vajet, povodec: Tib., Lucan., Ap. idr., equus, equa, quae frenos recipere solet Ci., moderarier hunc (equum) frenis Lucr., addere (natakniti) frena equis V., sonipes frena spumantia mandit V. uzdo, žvalo, stabulo frenos audire sonantīs O. žvalo, equi temperat ora frenis H., equus frenum recepit H. se je dal obrzdati, si quis asellum in campo doceat parentem currere frenis H., frena picta, sonantia O., frena dare ali remittere O. popustiti, spustiti, frena retinere, manu ducere O. ali frenos inhibere L. nategniti, sensit frena in effusā laxa iacere iubā O. povodec, vajet; sinekdoha: freni aurei Cu., Sen. ph.; zelo pogosto pren.: Varr., Pr., Lact., Hier. idr., illi exsultanti tamquam frenos furoris iniecit Ci., frena licentiae inicere H., frenum recipere Ci. ali accipere V., L. vdati se, hunc (animum) frenis, hunc tu compesce catenā H., frenos dare naturae L. (o)brzdati nrav, frena imperii O., voluptates sub freno tenere Sen. ph., frenos furentibus ira laxat Lucan., pone irae frena Iuv. brzdaj svojo jezo, frena momordit ille solutus amor Stat. je strpel, se je ni branil; toda preg.: frena mordere Brutus ap. Ci. ep. uzdo gristi = upirati se, protiviti se.

2. meton. pesn. frena = konji: eques frenis … fuit aptus Pr., portarum moras frenis assultat Stat.

3. metaf.
a) stik, sklep (pri zgradbi): frena tecti Stat.
b) kot medic. t. t. vez, s katero je notranja stran prednje kožice pripeta na glavič: Cels.