Franja

κατα-ψηφίζομαι d. m. [fut. καταψηφιοῦμαι, aor. κατεψηφισάμην in κατεψηφίσθην (pass.), pf. κατεψήφισμαι (act. in. pass.), adi. verb. καταψηφιστέον] glasujem proti komu; 1. a) obsodim, τινὸς θάνατον koga na smrt, κλοπήν τινος koga zavoljo tatvine; b) prisodim, določim kazen, τινὸς θάνατον komu smrtno kazen, δίκη κατεψηφισμένη prisojena kazen. 2. stiskam, izpodrivam koga po sklepih naroda τινά.

(κέλλω) [samo fut. κέλσω, aor. ἔκελσα] podim, tiram ladjo k bregu (v pristanišče), pripahnem k bregu, izkrcam se, ποτὶ τέρμα jadram, plovem, hitim proti cilju (= v smrt).

κήρ, κηρός, ἡ [Et. lat. caries, cariosus, strohnel; ἀκήρατος, κεραΐζω, κεραυνός] acc. κῆρα 1. smrt, poguba, nesreča, usoda; sramota, madež οὐ καλή. 2. način smrti; pers. Κῆρες Kere, boginje smrti.

κηρεσσι-φόρητος 2 (κήρ, φορέω) od Ker (v smrt) gnan.

κινδῡνεύω (κίνδυνος) I. act. 1. a) grem, postavim se v nevarnost, drznem se, upam si, poskusim se πρὸς τοὺς πολεμίους; b) sem v nevarnosti (pos. v boju, pred sodnijo), ὑπέρ τινος zaradi koga, περί τινος (τινι) za kaj, τῇ ψυχῇ, περὶ τῆς ψυχῆς sem v smrtni nevarnosti, gre mi za življenje, zatožen sem na smrt, κινδυνεύω τι ἀποβαλέειν preti mi nevarnost, da kaj izgubim, ὁ κινδυνεύων zatoženec; c) prestanem nevarnost. 2. zdi se, mogoče je, verjetno je, bati se je, da (nav. z inf.), κινδυνεύομεν προδοθῆναι bati se je, da nas izdajo, mogoče (bržkone) nas izdajo; κινδυνεύεις ἀληθῆ λέγειν zdi se, da govoriš resnico, tvoja razlaga se mi zdi prava; tudi v trdilnih odgovorih: κινδυνεύει tako se zdi, da. II. pass. zabredem, pridem v nevarnost, preti mi nevarnost, κίνδυνος κινδυνεύεται ἐν τοῖς υἱέσι sinovi pridejo v nevarnost, ἐν ἑνὶ ἀνδρὶ πολλῶν ἀρεταὶ κινδυνεύονται vrline mnogih so zavisne od enega moža, o vrlinah odločuje en mož; τὰ κινδυνευθέντα, τὸ κεκινδυνευμένον nevarno podjetje, drzen čin.

κρῖμα, κρίμα, ατος, τό (κρίνω) 1. (raz)sodba, obsodba, θανάτου na smrt. 2. tožba, pravda, sodnji dan NT.

κρῑ́νω [Et. κρινjω, lat. cerno (iz crino), certus, cribrare; nem. rein (got. hrains). – Obl. fut κρινῶ, aor. ἔκρῑνα, pf. κέκρῐκα, pass. pf. κέκρῐμαι, aor. ἐκρίθην, fut. κριθήσομαι, adi. verb. κρῐτός in κριτέον; med. fut. κρινοῦμαι (tudi s pas. pom.), aor. ἐκρινάμην; ep. fut. κρινέω, aor. pass. ἐκρίνθην, 3 pl. ἔκριθεν, inf. κρινθήμεναι]. I. act. 1. ločim, od-, izločujem, od-, razbiram καρπόν τε καὶ ἄχνας, razvrstim, uredim ἄνδρας κατὰ φῦλα, razločujem τούς τε ἀγαθοὺς καὶ τοὺς κακούς. 2. izvolim, izbiram ἐρέτας, τινὰ ἐκ πάντων; odobravam, pripoznam τοὺς αὐτοὺς χορούς, γνώμην odločim se za predlog, glasujem za; δίδωμί σοι κρίναντι χρῆσθαι dam ti svobodo, da izbereš; κεκριμένος in κριθείς izbran, določen, izkušen, οὖρος določen veter, ki veje v gotovo stran. 3. a) sodim, razsojam, ταύτῃ tako, poravnavam νείκεα, prisodim komu kaj κράτος ἀριστείας; b) smatram, imam, proglasim za kaj ταῦτα ἄριστα; menim, mislim, da z inf., ὃν ἂν κρίνω ἐρρωμενέστατον εἶναι ki je po mojem mnenju najmočnejši; presojam kaj po čem πρός τι, tolmačim, razlagam ἐνύπνιον, ὄψιν; c) sodim, obsojam, izrečem (ob)sodbo, σκολιὰς θέμιστας izrekam krivične sodbe, θανάτου obsodim na smrt; d) tožim, kličem na odgovor, περὶ θανάτου tožim na življenje in smrt; e) zaslišujem, preiskujem, poizvedujem, vprašujem τινά Sof. II. med. 1. izbiram sebi, zase ἀρίστους. 2. razlagam ὀνείρους. III. pass. 1. izberejo, izvolijo, odločijo me, presojajo me, prištevam se; Ἑλλήνων ἕνα κριθέντ' ἄριστον ki slovi kot največji junak; μάχαι κρίνονταί τινι odločitev bitke je odvisna od koga; osebni sklad: κρίνομαι (z inf.) odloči se o meni, da. 2. a) (po)kličejo me pred sodišče, (za)tožijo me, obsodijo me τῇ αὐτῇ ψήφῳ, περὶ θανάτου, θανάτου δίκῃ κρίνομαι tožijo me na življenje in smrt, ὁ κρινόμενος obtoženec; b) prihajam pred sodišče, prepiram se δίκῃ, περί τινος; μένος Ἄρηος κρίνεται μνηστῆρσι καὶ ἡμῖν boj med snubci in med nami se odloči, οὐ κρινοῦμαι τῶνδέ σοι τὰ πλείονα o tem se nočem več s teboj prepirati. 3. merim (borim) se s kom Ἄρηι.

λῑμός, ὁ [Et. lat. letum, pogibel, smrt; gršk. λοιμός] 1. glad, lakota. 2. pohlep, poželenje.

λοιγός, ὁ ep. poguba, pogin, nesreča, smrt.

Μοῖρα², ἡ boginja usode (ki deli ljudem nesrečo, srečo, smrt itd.).

μόρος, ὁ (μείρομαι) ep. ion. poet. usoda, smrtna usoda, smrt, ὑπὲρ μόρον proti usodi.

μόρσιμος 2 ep. ion. poet. od usode določen, usojen, za smrt določen, ἦμαρ dan smrti; subst. τὸ μόρσιμον usoda, μόρσιμόν ἐστιν usojeno je.

νέκρωσις, εως, ἡ smrt, umiranje, mrtvost, velost NT.

νέκταρ, αρος, τό [Et. kor. nek', smrt + ταρ premagati] pijača bogov, nektar.

ὀαριστύς, ύος, ἡ ep. ὄαρος, ὁ ep. (ὀαρίζω) 1. zaupno občevanje, kramljanje, razveseljevanje, ljubkovanje. 2. občevanje, šega, način, πολέμου boj za življenje in smrt, προμάχων zbor.

οἶτος, ὁ (gl. αἶσα) ep. poet. usoda, nesreča, smrt.

ὄλε-θρος, ὁ (ὄλλυμι) 1. poguba, pogin, nesreča, izguba χρημάτων, poraz, smrt; οὐκ εἰς ὄλεθρον; poberi se, bes te plentaj! 2. o osebah: zločinec, hudobnež, lopov.

ὅρκιον, τό, nav. pl. 1. prisega, ὅρκια ὄμνυμι, ποιοῦμαι, δίδωμι prisegam. 2. s prisego potrjena pogodba (zaveza, obljuba); πατρῷα očetu dana obljuba, ὅρκιά ἐστί τινι prisega veže koga. 3. ὅρκια darilna živina, ὅρκια τάμνω, ποιοῦμαι ἐπί τινι sklepam pogodbo s kom, svečano se dogovarjam s kom, θάνατόν τινι v njegovo smrt.

ὀφλισκάνω [fut. ὀφλήσω, aor. ὤφλησα, pf. ὤφληκα; aor. 2 ὦφλον, cj. ὄφλω, inf. ὀφλεῖν (ὄφλειν), pt. ὀφλών (ὄφλων)] 1. sem kriv, zakrivim kaj, pregrešim se, zaslužim (denarno) kazen, zapadem kazni, obsodijo me zaradi česa, θανάτου δίκην na smrt, zapadem smrti, χιλίας δραχμάς obsodijo me na 1000 drahem, naložijo mi kazen 1000 drahem; τῆς φυλακῆς ὦφλεν εἴκοσι μνᾶς zaradi slabe straže je bil obsojen na 20 min. 2. pren. μωρίαν, κακίαν, δειλίαν nakopljem si očitanje, da sem neumen (hudoben, bojazljiv), pridem v slab glas, smatram se za τινί, παρά τινι, πρός τινος, γέλωτα osmešim se, izpostavim se zasmehu.

πάθη, ἡ, πάθημα, ατος, τό (παθεῖν), πάθος, ους, τό [Et. iz πένθος] 1. a) kar se (komu) pripeti, izkušnja, doživljaj, naključje, (grozen) dogodek, (nesrečna) usoda, nezgoda, nesreča, zlo; b) sploh: dogodek, žalosten (grozen) prizor (in mesto, kjer se prizor vrši), žalostno mesto (Ksen. Kir 7, 3, 6) ali mesto žalosti, σελήνης lunin mrk. 2. a) težek udarec, izguba, poraz; b) (telesno) trpljenje, bolezen, bolečina, umor, smrt θυγατρός, ἀνήκεστον πάθος ἔρδω τινά kaznujem s smrtjo, ὀφθαλμῶν slepota. 3. a) dušna bolest, žalost, tuga; b) dušna razpoloženost, vtis, čuvstvo, čutnost, strast, žalost.