Franja

prodírati (-am) | prodréti (-drèm) imperf., perf.

1. avanzare, addentrarsi, inoltrarsi, spingersi, giungere, arrivare:
prodirati proti cilju, vrhu avanzare, spingersi verso la meta, la cima
vpitje je prodiralo do sobe le grida giungevano fin nella stanza
prodreti globoko na sovražnikovo ozemlje penetrare profondamente nel territorio nemico

2. (prihajati, priti skozi kaj ovirajočega) attecchire, penetrare, trapassare; espandersi, diffondersi:
sonce prodira skozi vejevje il sole penetra fra i rami
ta moda ne more prodreti una moda che non può attecchire
prodirati na tuja tržišča penetrare sui mercati esteri
koloradski hrošč je po vojni hitro prodrl tudi k nam nel dopoguerra la dorifora delle patate si diffuse presto anche da noi

3. (uveljavljati, uveljaviti se) affermarsi, sfondare, farsi valere, prevalere:
uspešno prodirati v športni vrh sfondare nello sport
resnica bo zagotovo prodrla la verità finirà col prevalere

4. (spoznavati, spoznati) penetrare:
prodreti do bistva, do dna problema penetrare la (nella) sostanza del problema

pronica|ti (-m) sickern (ven heraussickern, v einsickern, skozi durchsickern); v kaj: eindringen in; figurativno v javnost: durchsickern

pronícati (-am) imperf.

1. penetrare, trapelare, filtrare, diffondersi, insinuarsi; gemere (tudi pren.):
voda pronica skozi apnenec l'acqua filtra attraverso il calcare
svetloba pronica skozi špranjo la luce filtra, geme da uno spiraglio, attraverso una fessura

2. (spoznati s podrobnim razčlenjevanjem) penetrare

prō-scindō -ere -scidī -scissum (prō in scindere)

1. naprej ali spredaj pretrga(va)ti, (s)trgati, raztrga(va)ti, (raz)cepiti, (raz)kalati, (raz)klati, razrez(ov)ati (razrezavati): proscissum vulnere pectus Stat., Rhodanus proscindens gurgite campos Sil., proscindere ferro quercum Lucan., piscem Ap., si quando fulgure terra proscissa est Iust.; occ. (kot agr. t.t.) (s)prášiti, orati praho (ledino, prélog): Varr., Col. idr., arva Plin., solum Ap.; pesn. = (z)orati, preora(va)ti sploh: terras ferro Acc. ap. Non., terram iuvencis V., terram aratris Lucr., ferro campum O.; metaf. (pre)rezati, preseka(va)ti (presekovati), (iz)brazdati, (pre)brazditi (prebrazdovati): remo stagna Sil., navis proscindit aequor Cat., ventos Cl. prodreti (prodirati) skozi vetrove.

2. metaf. ošte(va)ti, (o)grdíti, v nič da(ja)ti, (o)sramotiti, zasramovati, (o)psovati, (o)zmerjati, obrekovati, (raz)žaliti, slabo (grdo) govoriti o kom, obregniti (obregovati) se ob koga, nad kom, zabavljati čez koga, udrihniti (udrihati) čez koga, po kom, „precediti (precejati)“ koga: Plin., Val. Max., Suet., Aus., Lact. idr., summotum patriā proscindere desine O.

prosévati (-am) imperf. trasparire, trapelare:
skozi meglo proseva modrina neba l'azzurro del cielo traspare attraverso la nebbia

prst¹ moški spol (-a …) na roki: der Finger
debel/dolg/ širok kot prst fingerdick/fingerlang/fingerbreit
… prsta Finger-
(konica die Fingerspitze, vnetje medicina die Fingerentzündung, der Fingerwurm)
prst Božji der Finger Gottes
ščitnik za prst die Fingerkappe
niti za prst se umakniti: nicht einen Zoll, keinen Zoll
dati prst na usta den Finger auf die Lippen legen
imeti v malem prstu kaj den Bogen heraushaben/es heraushaben
izsesati iz prsta (izmisliti si) sich (etwas) aus den Fingern saugen
oviti okoli prsta koga (jemanden) um den kleinen Finger wickeln, (jemanden) einwickeln
pritisk s prstom der Fingerdruck
kazati s prstom na mit dem Finger zeigen auf
ne migniti niti s prstom (lenariti) keinen Handschlag tun, keinen Handgriff tun, za preprečitev česa: keine Hand rühren, keinen Finger krumm machen/rühren
pokazati s prstom komu kaj (jemanden) mit der Nase auf (etwas) stoßen
figurativno položiti prst na (odprto) rano den Finger auf die brennende Wunde legen
figurativno dvignjeni prst der gehobene Zeigefinger
če komu daš prst, zagrabi za roko wenn man (jemandem) den kleinen Finger gibt, nimmt er gleich die Ganze Hand
prsti množina Finger množina
računanje s prsti das Fingerrechnen
tleskanje s prsti das Fingerschnippen
imeti dolge prste (krasti) klebrige Finger haben, lange Finger machen/haben
imeti prste zraven seine Hand im Spiel haben, die Finger im Spiel haben, seine Hände im Spiel haben
oblizovati si prste sich die Lippen/Finger lecken
opeči si prste pri čem: sich (bei (etwas)) die Finger verbrennen
pogledati skozi prste durch die Finger schauen, fünf gerade sein lassen, hinwegsehen über, komu kaj (jemandem (etwas)) durchgehen lassen
prešteti na prste (sich) an den (fünf) Fingern abzählen
prsti srbijo koga (jemanden) jucken die Finger, (jemandem) juckt es in den Fingern
dati jih po prstih komu (jemandem) auf die Finger klopfen
dobiti jih po prstih auf die Finger bekommen
imeti občutek v prstih (etwas) in den Fingerspitzen haben
usekati po prstih koga: (jemandem) auf die Finger hauen
drža prstov die Fingerhaltung
do konca prstov bis in die Fingerspitzen
s končki prstov kaj prijeti: mit spitzen Fingern
skodelica za umivanje prstov die Fingerschale

pŕst¹ -a finger; (živali) toe, digit

mali pŕst little finger
nožni pŕst toe
srednji pŕst middle finger
blazinica pŕsta fingertip
po, na pŕstih on tiptoe
od kajenja rjavi pŕsti nicotine-stained fingers pl
umazani pŕsti dirty fingers
pŕst rokavice finger of a glove
dati jih komu po pŕstih to rap someone's fingers
imeti dolge pŕste (figurativno, krasti) to steal, to be one of the light-fingered gentry
imeti svoje pŕste zraven (pri kaki zadevi) to have a finger in the pie, to have a hand in something
za dva pŕsta je imela rdečila na licih she had a layer of rouge two fingers deep on her cheeks
on ima več pameti v malem pŕstu kot ti v glavi he has more wit in his little finger than you in your whole body
imeti v malem pŕstu (figurativno) to have at one's finger's end
daj, pomôli mu pŕst, pa bo zgrabil vso roko (figurativno) give him an inch, and he will take an ell!
daj pŕste proč od teh stvari! don't tamper with these things!
gledati komu na pŕste to keep a close eye upon someone, to watch someone closely
krcniti koga po pŕstih to tap someone's fingers
dati komu znak s pŕstom to beckon to someone
hoditi po pŕstih to tiptoe
s pŕstom ne migniti (komu v pomoč) not to stir a finger (to help someone), not to lift a finger, not to turn a hand (to help someone)
pŕste si oblizniti (figurativno) to lick one's fingers
opeči si pŕste (figurativno) to burn one's fingers, to singe one's feathers
pokazati s pŕstom na to point one's finger at
požugati s pŕstom to wag one's finger
okoli pŕstov oviti (figurativno) to twist (ali to wind, to wrap) someone round one's little finger
komu na pŕste stopiti to tread on someone's toes
iti po pŕstih po stopnicah navzgor to tiptoe upstairs
pogledati skozi pŕste ob... (figurativno) to connive at, to turn a blind eye to
pogledati komu skozi pŕste (figurativno) to condone someone's shortcomings
na pŕste šteti to count on one's fingers' ends (ali on the fingers)
urezati se v pŕst to cut one's finger
pŕsti me srbijo (da bi to storil) my fingers are itching (to do it)
temno je, da ne vidiš pŕsta pred nosom it is pitch-dark
znati svojo lekcijo iz malega pŕsta to have one's lesson at one's fingertips

pŕst (-a) m

1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
tleskniti s prsti schioccare le dita
debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
odtisi prstov le impronte delle dita
ozebline na prstih geloni
držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
zažvižgati na prste fischiare con le dita
pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
mali prst (mezinec) dito mignolo
srednji prst (sredinec) dito medio
testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino

2. (del rokavice) dito;
rokavice z enim prstom manopole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
pren. opeči si prste scottarsi le dita
pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso

pȑten -a -o
1. prten, hodničen, hoden: -o platno; -a košulja
2. slab: hej, starosti, prteno oružje
3. -a uš, vaš bela uš; -i put dial. steza, ki drži čez polja, skozi gozdove

prudent, e [prüdɑ̃, t] adjectif previden, premišljen, pameten, razumen; masculin previden človek

il n'est pas prudent de se pencher par la fenêtre ni pametno nagibati se skozi okno
il jugea prudent de se taire smatral je za pametno, da molči
rendre prudent spametovati, izmodriti

puerta ženski spol vrata, duri; izhod, dohod

puerta accesoria stranska vrata
puerta caediza samozaklopna vrata, loputnica
puerta cochera široka vežna vrata (za vozove)
puerta corrediza smična vrata
puerta de escape zadnja vrata
puerta excusada tajna vrata
puerta falsa slepa vrata
puerta franca prost vstop; trg oprostitev carine
la Puerta Otomana, la Sublime Puerta (turška) Visoka porta
puerta secreta tajna ali slepa vrata
puerta de socorro zasilni izhod
la Puerta del Sol glavni trg v Madridu
puerta trasera zadnja vrata
puerta ventana balkonska vrata
puerta vidriera steklena vrata
a puerta cerrada tajno, za zaprtimi vratmi
juicio a puerta cerrada sodna razprava za zaprtimi vratmi
a la puerta pred vratmi
de puerta en puerta od hiše do hiše
en puerta (pop) zelo kmalu, bližnji, preteč (nevarnost)
por la puerta de los carros brezobzirno, surovo
andar de puerta en puerta (od vrat do vrat) beračiti
cerrar la puerta (fig) komu pot zapreti
coger, tomar la puerta oditi
dar a uno con la puerta en la cara (ali en las narices, en los hocicos, en los ojos) komu vrata pred nosom zapreti
enseñarle a uno la puerta de la calle (fig) komu vrata pokazati
pasar por la puerta oditi skozi vrata
poner a uno en la puerta (de la calle) koga skozi vrata (na cesto) vreči
puertas pl vratarina
a puertas abiertas javno
las Puertas de Hierro Železna vrata
coger entre puertas a uno koga v zadrego spraviti, v kozji rog ugnati
dejar por puertas koga pred vrata postaviti, iz službe vreči
echar las puertas abajo krepko potrkati na vrata
llamar a las puertas (de) na vrata potrkati, za pomoč prositi
esto es poner puertas al campo (fig) to se pravi doseči nekaj nemogočega
quedar(se) por puertas priti na beraško palico
tener todas las puertas abiertas (fig) biti povsod sprejet z odprtimi rokami
ver ya la muerte en puertas (fig) boriti se s smrtjo

pungō -ere, pupugī, punctum

1. bosti, zbosti (zbadati), vbosti (vbadati), pičiti (pikati): Naev. ap. Prisc., Plin. idr., acu comatoriā mālas Petr., per se pungere neminem unquam potuisset Ci., manu aliquem pungere Petr. dregniti koga v rebra; occ.
a) (z vbodom) zada(ja)ti: Aug. idr., volnus acu punctum Ci.
b) prodreti (prodirati) v kaj: corpus Lucr.
c) povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati) neprijeten občutek, (za)boleti: adulteratum (sc. nitrum) pungit Plin. je ostrega (pekočega) okusa, pungunt sensum Lucr.
d) tako rekoč (na)pikati, opikati: stigmate puncti Petr. ožigosanci, puncto (in) tempore Lucr. v trenutku, v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil.

2. metaf. v živo (z)bosti, v živo zade(va)ti, (s)peči, neprijetno ganiti, neprijetno pretres(a)ti, vznemiriti (vznemirjati), (raz)žaliti, užaliti, mučiti, (za)moriti, pekliti, prizade(va)ti: Pl., Pr., Prud. idr., intellexi, quid eum pupugisset Ci., si paupertas momordit, si ignominia pupugit Ci., hunc sibi ex animo scrupulum, qui se dies noctesque stimulat ac pungit Ci., pungit dolor Ci.; impers.: pungit (boli me) rursus, quod scribis esse te illic libenter Ci. ep. — Kot subst. pt. pf. punctum -ī, n (v)bod, zbodljaj (= gr. στιγμή)

I. (kot dovršeno dejanje) zbodljaj, (v)bod, (v)bodljaj, pik: Cels. idr., fimum acūs aereae punctis tollere iubent Plin., punctum parvae volucris morte ulcisci Ph. pik majhne muhe; occ. vžig(anje) (sramotnega) znamenja, (o)žigosanje: frontem convulnerandam praebere punctis (v žigosanje) et notas suas (= stigmata, vžgana znamenja) ridere Plin. iun. —

II. (kot učinek dejanja)

1. vbod, z vbodom narejena luknjica: angustissimus Vitr., puncta lasciva, quae terebrantur acu Mart.; occ. (kot vodovodni t.t.) v cev narejena odprtina, izpust, odtok in meton. skozi ta izpust odtekajoča mera vode: Front. idr., is, qui appellabatur a punctis Front. vbadalec, vbadar.

2. pika: ova punctis distincta Plin., gemma sanguineis punctis Plin.; pika (oko) na kocki: quadringenis in punctum sestertiis lusit Suet., per singula puncta Aus.; kot pismenka ali ločilo: Aus.; pika na gredeljnici enotorilne tehtnice, ki kaže težno razmerje: diluis helleborum, certo compescere puncto nescius examen Pers. ki ne zna držati jezička na pravi piki = ki ne zna prav tehtati; occ.
a) pika = pri volitvah oddani glas, volilni glas; vsak glas so namreč zaznamovali s piko pod kandidatovim imenom v imeniku kandidatov, napisanem na voščeni tabli: quot in eā tribu puncta tuleris Ci., recordor, quantum hae quaestiones … punctorum nobis detraxerint Ci.; od tod pesn. metaf. mnenje, sodba, ocena, ovrednotenje, (po)hvala: discedo Alcaeus puncto illius H., omne tulit punctum H. splošno pohvalo si pridobi, splošno hvalo žanje, vsem ugodi.
b) matematična točka, najmanjša (nedeljiva) količina (enota), pikica, pičica: illa initia mathematicorum: punctum esse, quod magnitudinem nullam habeat Ci., imperio nostro quasi punctum terrae attigimus Ci., punctum est istud … in quo regna dis ponitis Sen. ph., adusque puncti tenuis instar quaerere Aus. do pičice.

3. metaf.
a) trenutek, hip (prim. zgoraj puncto (in) tempore): temporis puncto C. v trenutku (hipu), kakor bi trenil, puncto temporis eodem Ci., ad punctum temporis Ci. (= temporis puncto), puncto mobilis horae H., in puncto horae Hier., omnibus minimis temporum punctis Ci.; abs: puncto, puncto exiguo, puncto brevissimo Ap., punctum est, quod vivimus, et adhuc puncto minus Sen. ph., nec punctum gaudere vitiosum est Lact., in puncti spatio Arn., quod momentum (minuto), quod immo temporis punctum (sekundo) beneficio sterile Plin. iun.
b) kratek del, odlomek ali odstavek (govora), točka: puncta argumentorum Ci., minutis interrogatiunculis quasi punctis Ci., puncta sermonum Aus. — Pozna soobl. punctus -ī, m: Isid.

Opomba: Prud. meri pupūgerat.

pūrus 3, adv. -ē, starejše pūriter (prim. skr. pávatē in punā́ti (on) čisti, pūtaḥ čist, pū́tiḥ čiščenje, pavitár- čistilec, gr. πῦρ = got. fōn (z gen. funins) = fūir in fiur = nem. Feuer ogenj, stvnem. fowen čistiti, vejati žito, lat. pūrgō = pūr-igō, putus, putō, piūs)

I.

1. čist, očiščen, snažen, čeden: aedes Pl., manus Tib., unda V., aqua H., fons Pr., lympha Sil., humus Ci. očiščena, solum Cu., hasta Stat. neomadeževana (s krvjo), vitrum Mart., aurum Plin. očiščeno, brez primesi (žlindre, trosk), hostiae Plin. čiste, purissima mella V., pure eluere vasa Pl., pure lauta corpora L., puriter transfundere aquam in alterum dolium Ca., puriter lavit dentes Cat., quam (sc. corporis partem) purius oscularetur Sen. ph., quam mundissime purissimeque fiat Ca.

2. čist = svetel, jasen, veder: aëre purior ignis O., aër (naspr. crassus) Ci., sol H., nox V., dies Cl., dies purissimus Plin. iun., purior spiritus (zrak) Front., purissima aetheris pons Ci., purius splendere V., H.; subst. n.: per purum V. skozi čisti zrak, per purum tonantes egit equos H. čez jasno nebo.

3. metaf. čist = brez kakega dodatka, gol, prost, nespremenjen: hasta goli držaj, golo ratišče (brez železne osti) kot znak (gr. σκῆπτρον)
a) vladarjev in svečenikov: V., Pr.
b) kot častna nagrada zaslužnim vojakom: Suet., genae Sen. tr. brez brade, ceterum argentum purum, duo pocula cum emblemate Ci. brez reliefne podobe, gladka (srebrnina); tako tudi corona Vitr. ali lanx pura Icti. (naspr. caelata), parma V. prosta, neokrašena, brez znakov (naspr. picta), vestis V. ali toga Ph., Plin. brez škrlatnega obšiva = bela, membranae, chartae Icti. nepopisan(e) (naspr. scriptae), vasa Col. nezasmoljeno posodje, locus L. ali ager O. ali campus V., L. neobdelan(o), nezasajen(o), odprt(o), purus ab arboribus campus O. brez dreves, puri aliquid ab humano cultu soli L. nekaj neobdelanega sveta brez človeških bivališč; tudi gol = čist, nemešan, prvoten, enostaven, preprost, naraven, pristen, sam po sebi: nardum Tib., unus purusque ignis Lucr., esse utramque sibi per se puramque necesse est Lucr., quae invideant pure apparere tibi rem H. gola, brez odeje (pregrinjala); subst. pūrum -ī, n čisti dobiček: quid possit ad dominos puri … pervenire Ci.

4. akt. = čisteč: sulfur Tib. —

II. pren.

1. čist = jasen: fides (prepričanje) Gell. (naspr. turbida nejasno).

2. čist = brezmadežen, neomadeževan, neoskrunjen, nedolžen, brez krivde, pošten, svet: purus aetherius sensus V., castus animus purusque Ci., animus purus et integer Ci., animam puram conservare Ci., pura mens Ci., vitā et pectore puro H., consulem purum piumque deis visum L., estne quisquam, qui tibi purior esse videatur Ci., purum corpus Plin. iun., manus H., V., Suet. idr., purum piumque duellum Formula vetus ap. L. pravična in poštena, purae noctes (naspr. spurcae noctes) Pl., dies Isidis Pr., pure et caste deos venerari Ci., pure acta vita Ci., puriter vitam agere Cat., pure a matronis sacrificatur L., mens ab omni labe pura Sen. ph.; s samim abl.: forum caede purum Ci., purum vitio cor H.; pesn. z gen.: sceleris purus H. (prim. gr. καϑαρόρτινος).

3. kot relig. t.t.
a) = profanus neposvečen, nesvet, posveten, profán: Icti., domus ab ista suspicione religionis tam vacua atque pura Ci.
b) od ljudi in živali neoskrunjen, neomadeževan, nepohojen: locus L. (naspr. locus detestabilis).
c) z opravljenim pogrebom očiščen, žalovanja oproščen (prost): familia Ci., exspectat puros pinea taeda dies O. nežalovalne, vesele; pesn. act. očiščujoč (v verskem, nabožnem pomenu), greh oproščujoč (oproščajoč): arbor (= smreka) O.

4. (o jeziku)
a) čist, nepopačen, nespakedran, brez napak(e): pura et incorrupta consuetudo (naspr. vitiosa et corrupta consuetudo) Ci., tersior et purus magis Horatius (naspr. fluit lutulentus Lucilius) Q. čist = slehernemu razumljivejši (umevnejši), pure et emendate loqui Ci., purissime loqui Gell.
b) (kot ret. t.t.) preprost, brez okrasja (lepotičja), neumeten, neizumetničen: Gell., oratio Ter., dicendi genus Ci., historia Ci., sermo C. fr., Q., Plin. iun., quid pure tranquillet H. naravnost, dočista.

5. (kot jur. t.t.) čist, brezpridržkoven (brez pridržka), brezzadržkoven (brez zadržka), brezugovoren (brez ugovora), brezpogojen: iudicium Ci., causa, libertas Icti., pure stipulari Icti., deberi sive pure sive in diem sive sub condicione Icti.

Opomba: Star. superl. pūrimĕ: [purime tetinero pu]rissime tenuer[o] P. F.

push² [puš]

1. prehodni glagol
suniti, suvati, riniti, poriniti, porivati, potisniti, potiskati; priganjati, siliti (to k)
gnati, nagnati, pognati, poganjati, pospešiti, forsirati
figurativno pomagati, podpirati koga; delati reklamo za kaj
sleng prodajati, preprodajati (mamila)

2. neprehodni glagol
poriniti se, porivati se, prerivati se, preriniti se; pošteno se lotiti; prizadevati si, težiti za čem

to push open odpahniti, odpreti
to push one's way ahead (through) preriniti se naprej (skozi)
to be pushed for time (money) biti v časovni (denarni) stiski
to push s.th. on s.o. vsiliti komu kaj
to push s.th. too far gnati kaj predaleč
to push one's fortune izzivati svojo srečo
to push a friend s svojim vplivom pomagati prijatelju

pusti|ti¹ (-m) puščati

1. lassen (dol herunterlassen, hinunterlassen, gor herauflassen, hinauflassen, mimo vorbeilassen, naprej vorlassen, nazaj zurücklassen, proč fortlassen, skozi durchlassen, tja hinlassen, tu dalassen, ven herauslassen, hinauslassen, za seboj zurücklassen)
pustiti čakati koga warten lassen, na odgovor ipd.: (jemanden) hinhalten
pustiti časa komu/sebi (jemandem/sich) Zeit lassen
pustiti daleč za seboj weit hinter sich lassen
pustiti do besede zum Wort kommen lassen, sprechen lassen
pustiti do konca povedati (jemanden) ausreden lassen
pustiti koga hladnega (jemanden) unbeeindruckt lassen
pustiti ležati/mirovati [ruhenlassen] ruhen lassen
pustiti na cedilu (jemanden) im Stich lassen, im Regen stehen lassen
pustiti na/pri miru (jemanden) in Ruhe lassen, kako zadevo: die Finger von (etwas) lassen
ne pustiti na miru (jemandem) keine Ruhe lassen
pustiti ob strani ausklammern, unbeachtet lassen, übergehen, aus dem Spiel lassen
pustiti oditi [gehenlassen] gehen lassen, ziehenlassen
pustiti odteči abtropfen lassen
pustiti prazno okence: aussparen
pustiti prednost komu v prometu: (jemanden) vorfahren lassen
pustiti prevreti (etwas) vergären
pustiti priti skupaj [zueinanderlassen] zueinander lassen
pustiti svobodo/na svobodo (jemanden) laufen lassen
pustiti uležati ablagern lassen
pustiti viseti [hängenlassen] hängen lassen
pustiti vreti kochenlassen
pustiti živeti am Leben lassen, leben lassen
ne pustiti se vplesti v kako zadevo: sich heraushalten (aus)
ne pustiti zraven koga (jemanden) [fernhalten] fern halten (von)
ne pustiti kamna na kamnu pri iskanju: keinen Stein auf dem anderen lassen
ne pustiti se motiti sich nicht stören lassen
ne pustiti si do živega nichts an sich herankommen lassen
ne pustiti si nič reči sich nichts sagen lassen
pustiti, da postane navada zur Gewohnheit werden lassen
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen, den Dingen ihren Gang/Lauf lassen
pustiti, naj gre kdo svojo pot človek: (jemanden) seinen eigenen Weg gehen lassen
pustiti naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
pustiti, naj je, kar je fünf gerade sein lassen

2. kot ostanek: überlassen, [übriglassen] übrig lassen, [stehenlassen] stehen lassen

3. (ne spreminjati) lassen (wie es ist), belassen
pustiti na glavi klobuk: aufbehalten
pustiti na sebi plašč: anbehalten
pustiti odprto [offenhalten] offen halten, auflassen
pustiti tičati [steckenlassen] stecken lassen
pustiti vklopljeno anlassen

4. naročiti, da kdo drug kaj stori:
pustiti prinesti bringen lassen (ich habe es bringen lassen)
priti (jemanden) kommen lassen
narediti machen lassen

5. kot posledico: zurücklassen; behalten (nesreča/ bolezen mu je pustila to er behielt das von einer Krankheit/einem Unfall)

pušča|ti¹ (-m) pustiti (ständig, immer wieder) lassen ➞ → pustiti (ne puščati dvomov keine Zweifel lassen, skozi durchlassen, nespremenjeno belassen …)
puščati koga v negotovosti (jemanden) im Ungewissen lassen (über), auf die Folter spannen

pylōrus -ī, m (gr. πυλωρός) spodnje želodčno ustje, skozi katero prehajajo jedi v črevesje, vratar: Cael.

pȳtisma -atis, n (gr. πύτισμα) izpljunek, izpljuvek vina = skozi ustnice za pokušnjo izpljunjeno vino: ita conviviis eorum et, quod poculis et pytismatis effunditur Vitr., ille fruatur vocibus obscenis omnique libidinis arte qui Lacedaemonium pytismate lubricat orbem Iuv. (s heterocl. abl. pytismatis).

pȳtissō -āre (gr. πυτίζω) (iz)brizgati, (iz)pljuniti ((iz)pljuvati) vino skozi ustnice pri pokušanju vina: nam ut alia omittam, pytissando modo mihi quid vini absumpsit „sic hoc“ dicens; „asperum, pater, hoc est: aliud lenius sodes vide!“ Ter.

quick³ [kwik] samostalnik
živo meso
britanska angleščina živa meja
figurativno življenje
ameriško živo srebro

the quick and the dead živi in mrtvi
to cut (ali sting, touch) s.o. to the quick zadeti koga v živo
to the quick popoln
he is a Tory to the quick je skozi in skozi torijevec