Franja

šah mat frazem
(zmagovalno, odločilno dejanje) ▸ sakk-matt, matt
Obtoženi je tako dal sodišču šah mat, saj o izločitvi ne more odločati bolna predsednica sodišča, njen namestnik pa tudi ne, ker je bil preiskovalni sodnik. ▸ A vádlott ezzel sakk-mattot adott a bíróságnak, mivel a kizárásról nem dönthetett a bíróság beteg elnöke, de a helyettese sem, tekintve, hogy ő nyomozati bíró volt.
Njihovi goli so bili neubranljivi, to so bile šah mat akcije. ▸ A góljaik védhetetlenek voltak, tökéletes sakk-matt akciók.
Sopomenke: šah-mat

šála joke, fun, jest; sport; pleasantry; buffoonery

šále pl jokes
v šáli in jest, jestingly, in sport, for fun, jokingly
za šálo, zaradi šále for fun, by way of a joke
brez šále!, šálo na stran! joking (ali jesting) apart!
stara, obrabljena šála stale (ali ancient) joke, chestnut
nespodobna, obscena šála indecent (ali risqué, blue) joke, dirty (ali ribald, obscene) story
pisec šál za radio ali televizijo gag writer, ZDA gag man, žargon gagster
surova, neslana šála horseplay, practical joke
to ni šála (figurativno) this is no (ali not a) laughing matter
nisem razpoložen za šále I am not in the mood for trifling
on je predmet šál he is the butt (of ridicule)
z njim ni šále he is not to be trifled with
bila je samo šála it was only in (ali for) fun
govoriti v šáli to be jesting
to sem naredil za šálo I did it for a lark
on razume šálo he knows how to take a joke
on ne razume šále he can't take a joke, he's got no sense of humour
reči v šáli to say something in jest
pretiravati šálo to carry a joke too far
vzeti za šálo to treat as a joke
ni razloga za zbijanje šál there is no cause for laughter, this is no laughing matter
zbijati šále to crack jokes
zbijati šále s kom to poke fun at someone, to make merry with someone, to make sport of someone
šála leti nanj, na njegov račun the joke is on him

še still; yet, as yet

še ne not yet
še vedno still
še nikoli never yet
še enkrat once more
še več still more
še danes this very day
še do danes, še zdaj this very day, even now
še nocoj this very night
še do pred kratkim, do nedavnega until very recently
še isti dan on the very same day
še pred enim tednom sem govoril z njim it is only a week since I spoke to him
še dolgo pozneje for a long time after
še ta teden before this week is over
še oni teden sem jo videl I saw her only last week
še včeraj only yesterday
še zadnjega maja as late as last May
še letos bodo prišli they will still arrive this year
še leta 1960 as late as 1960
še lani only last year
še boljši better still
še močneje kot even stronger than...
še enkrat toliko twice as much, as much again
še enkrat tako velik twice as tall, as tall again
še mnogo much (oziroma many) more
samó še to pot (tokrat) just once more, only this once
komaj še kdo hardly anyone left
še dražji, še višji dearer still, higher still
(samo) še trenutek just a moment
še nikoli never yet
še kaj (drugega)? anything more (ali else)?
imaš še kaj papirja? have you (got) any paper left?
imaš še kaj denarja? have you any money left?
še eno skodelico čaja, prosim! another cup of tea, please!
daj mi še malo kruha! (could I have) another piece of bread, please
danes je vreme še slabše kot včeraj today the weather is even worse than yesterday
dokler je še čas while there is still time
on še ne more delati he is still unfit for work
tega še nikoli nisem videl I have never seen that before
počakaj še dva dni! wait another two days!
daj mu še en kozarec vode! give him another glass of water!
treba je še videti it is yet to be seen
to bomo še videli that remains to be seen
še vedno živijo v Ljubljani they are still living in Ljubljana
še to zimo bo prišel he will be here some time this winter
lahkó še pride he may still come, he may come yet
poskusi še enkrat! try again!, try once more!, pogovorno have another go!
kaj še hoče? what else does he want?
lahko počakaš še en teden? can you wait another week?
še tega je manjkalo! that's all we wanted!
ni bila še dolgo omožena, ko... she had not long been married when...
ostalo je še nekaj denarja there's still some money left, there's a bit of cash left over
naj bo še tako bogat, ne bo uspel no matter how rich he is, he will not succeed
še (= niti) pogledal me ni he did not so much as look at me
kaj še! (= kje pa, ni govora o tem!) what next!
še obesili ga bodo, še na vislicah bo končal! he'll come to a sticky end (one of these days)!
še (vedno) smo tu we are still here
dokler je še živel while he was still alive
nisem še končal I have not yet finished, I still haven't finished

šelè only; not earlier than; as late as; not until, not till; only then, not before

šelè ko... only when..., no sooner than...
šelè danes only today
šelè davi only this morning
šelè včeraj not till yesterday, no earlier than yesterday, only yesterday
šelè jutri not till tomorrow
šelè leta 1951 as late as 1951
šelè pred enim letom no more than a year ago
šelè teden dni pozneje not until a week later
prišel je šelè pred dvema dnevoma he arrived only (ali pogovorno only arrived) two days ago
vrnil se je šelè, ko... he didn't return before...
to je treba šelè dokazati that remains to be proved
pridem domov šelè ob 11-ih I'll not be home till 11
šelè ko so bili vsi odšli, sem odkril... it was not until (after) everyone had gone that I discovered...
videl sem jo šelè včeraj I only saw her yesterday, I didn't see her before yesterday
šelè predvčerajšnjim sem dobil tvoje pismo I didn't receive your letter until the day before yesterday
poročila se je šelè pred kratkim she got married quite recently, she's only been married a short time
kaj šelè... (= da ne rečem nič o...) to say nothing of..., let alone..., never mind...
ni mogla narediti koraka, kaj šelè zbežati she could not move a step, never mind run away

šelè prislov seulement, ne … que

šele potem, nato seulement après (ali alors)
šele zdaj seulement maintenant, ce n'est que maintenant que
šele včeraj hier seulement, ce n'est qu'hier que
ura je šele deset il n'est que dix heures
prebral sem šele nekaj strani je n'ai lu que quelques pages
kaj šele jaz! et moi donc!

šokírati to shock

bil sem šokiran, ko sem to slišal I was shocked to hear it
prizor, ki bi vas šokiral a sight that would shock you
bila je šokirana, ko ga je videla tako bledega in shujšanega she was shocked to find him so pale and thin

španska vas frazem
(nekaj neznanega) približek prevedka ▸ csukott könyv [teljesen ismeretlen vagy érthetetlen dolog]Zdaj sporazumevanje s pomočjo računalnika ni več španska vas. ▸ kontrastivno zanimivo A számítógép segítségével történő kommunikáció ma már nem ismeretlen dolog.
Vključiti pralni stroj je bila zanj španska vas. ▸ kontrastivno zanimivo Sejtelme sem volt, hogyan kell bekapcsolni a mosógépet.
Obvlada namreč samo polko, vsi drugi družabni plesi pa so zanj španska vas. ▸ kontrastivno zanimivo Csak polkázni tud, az összes többi társasági táncot távolról sem ismeri.

športno prislov
1. (o telesni aktivnosti) ▸ sportosanŠe vedno živim športno, vsak dan ali pretečem pet kilometrov ali igram tenis ali badminton ali grem s prijatelji v fitnes in v hribe. ▸ Még mindig sportosan élek, naponta öt kilométert futok, teniszezem, tollasozom vagy a barátaimmal konditerembe és a hegyekbe járok.
Svet športa jima ni tuj, saj se oba rada športno udejstvujeta in krepita svojo kondicijo. ▸ A sport világa nem idegen számukra, hiszen mindketten sportolnak és fejlesztik a kondíciójukat.
Sopomenke: atletsko

2. (o obliki vozila ali njegovih delov) ▸ sportosanUdobni in športno oblikovani sedeži so nastavljivi v vse smeri. ▸ A kényelmes és sportosan kialakított üléseket minden irányban állítani lehet.

3. (o stilu oblačenja) ▸ sportosanKer je tako dejavna, se rada oblači športno. ▸ Mivel annnyira tevékeny, szeret sportosan öltözni.

4. (o telesnem videzu) približek prevedka ▸ sportos alkatúSama namreč ne maram mini kril, ker sem bolj športno oblikovana, imam bolj razvita stegna. ▸ kontrastivno zanimivo Nem kedvelem a miniszoknyákat, mivel sportos testalkatom van, a combjaim izmosak.
Sopomenke: atletsko

5. (o obnašanju) ▸ sportszerűenGledalci so navijali za obe ekipi – športno in spoštljivo. ▸ A nézők mindkét csapatnak szurkoltak, sportszerűen és tiszteletteljesen.
V Mercedesovem taboru so športno prenesli poraz in priznali, da je Ferrari povsem zasluženo slavil v Melbournu. ▸ A Mercedes csapata sportszerűen viselte a vereséget, és elismerték, hogy a Ferrari megérdemelte a melbourne-i győzelmet.

števílka figure; cipher; number; numeral; (vsaka od 1-9 in 0) digit; (časopisa) number, issue; (velikosti) size

arabska števílka Arabic numeral
rimska števílka Roman numeral
tekoča števílka serial number
(na)pisati s števílkmi to write in ciphers
označiti s števílkmi to number
Celovška c. št. 126 126, Celovec St.
karakteristična števílka za telefon call prefix
ena števílka »Dnevne pošte« stane 25 penijev a copy of the Daily Mail costs 25 pence
bral sem to v zadnji števílki »Times-a« I read (ali I found) it in the latest number of the Times
kakšno števílko (npr. rokavic) želite? what size do you want?
posebna števílka časopisa special edition (ali number, issue)
stara števílka časopisa back number
nova števílka časopisa current issue

študijski pridevnik
1. (o pridobivanju znanja) ▸ tanulmányi, tanulási, szak-Subvencionirana študentska prehrana se izvaja v študijskih središčih v Sloveniji. ▸ Szlovéniában a tanulmányi központok kedvezményes diákétkezést biztosítanak.Opravila sem že vse študijske obveznosti in zdaj pišem magistrsko delo. ▸ Minden tanulmányi kötelezettségemnek eleget tettem, és most a diplomamunkámat írom.Povezane iztočnice: študijska izmenjava, študijsko leto, študijska knjižnica, študijski krožek, študijska skupina, študijski program, študijska smer

2. (namenjen raziskovanju ali testiranju) ▸ teszt-, tanulmány- Študijski modeli avtomobilov so na vsakem pomembnem sejmu velika privlačnost. ▸ A tesztautómodellek nagy vonzerőt jelentenek minden jelentősebb vásáron.Platnom so pregledno dodane študijske risbe, ki nas poučijo o tem, kako so nastajale večje kompozicije. ▸ A vásznak mellé jól áttekinthető tanulmányrajzokat mellékeltek, melyekből megtudhatjuk, hogyan jöttek létre a nagyobb kompozíciók.
Arhitekt si zamisel v vseh fazah nastajanja in dograjevanja poenostavlja s študijskimi maketami. ▸ Az építész az ötletét az alkotás és a kivitelezés minden szakaszában tesztmakettekkel teszi átláthatóvá.
Povezane iztočnice: študijska zbirka

študirati glagol
1. (šolati se) ▸ tanulmányokat folytat, tanul, hallgatKoliko časa lahko študent študira v tujini? ▸ Mennyi ideig folytathat tanulmányokat külföldön a diák?Letos jih je vpisanih in tudi redno študira nekaj čez 200 študentov. ▸ Idén valamivel több mint 200 hallgató iratkozott be és tanul nappali tagozaton.
2. (učiti se) ▸ tanulSprašujte, študirajte literaturo, bodite zahtevni. ▸ Kérdezzen, tanulja a szakirodalmat, legyen igényes.Po večerji se okopa in nekaj časa študira za izpit. ▸ Vacsora után megfürdik, és kicsit tanul a vizsgára.Ob dopoldnevih, ko ni izpitov, pridno študira. ▸ Délelőttönként, amikor nincs vizsga, szorgalmasan tanul.
3. (proučevati; raziskovati) ▸ tanulmányoz, tanulmányt folytatZa film smo intenzivno študirali šest mesecev. ▸ Hat hónapon át intenzív tanulmányokat folytattunk a filmhez.V prostem času je pričela zavzeto študirati psihologijo verskih kultov in metode indoktrinacije. ▸ Szabadidejében lelkesen tanulmányozni kezdte a vallási szekták pszichológiáját és az indoktrináció módszereit.
Študiral je njihove zavoje in ugotovil, da jih lahko prehiti s krajšo linijo zavoja. ▸ Tanulmányozta, hogyan veszik be a kanyart, és rájött, hogy rövidebb kanyarívvel meg tudja előzni őket.

4. neformalno (razmišljati) ▸ tanakodik
Sem že študiral, da bi ponaredil podpis. ▸ Már azon tanakodtam, hogy meghamisítom az aláírást.
Po ves dan sta študirala, kako bi prišla do šilca žganja in čika. ▸ Egész nap azon tanakodtam, hogyan tudnék egy stampedli pálinkához és cigihez jutni.
Oni so študirali, kako bi prišli do denarja, jaz pa, kako jim ga ne bi dal. ▸ Ők azon tanakodtak, hogyan szerezhetnék meg a pénzemet, én meg azon, hogyan nem adnám oda nekik.

5. (financirati) ▸ kitaníttat
Že zdaj vem, da sina ne bom mogel študirati, čeprav si to silno želi. ▸ Már most tudom, hogy nem fogom tudni kitaníttatni a fiamat, pedig ő nagyon szeretné.

švab samostalnik
1. tudi z veliko začetnico, izraža negativen odnos (Nemec) ▸ svábDomačini so ga sčasoma sprejeli in iz ničvrednega Švaba je polagoma postal Nemec. ▸ A hazaiak idővel elfogadták, és a semmirekellő svábból lassan német lett.

2. tudi z veliko začetnico, izraža negativen odnos (nemški vojak) ▸ svábIn ko sem mu zagotovil, da ni nikjer sledu o kakem švabu, me je zaprosil za kos kruha. ▸ És amikor biztosították, hogy svábnak sehol semmi nyoma, kért tőlem egy darab kenyeret.

tá (tá tó) pron.

I. (v pridevniški rabi)

1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
pri tej priči moraš iti! vattene subito!
ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

II. (v samostalniški rabi)

1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

10. (za poudarjanje trditve) ○:
lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

12. to je, to se pravi cioè:
prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
ta je dobra! quest'è bella!
soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
nedolgo tega non molto tempo fa
ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

III. (v vezniški rabi)

1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

4. in to e precisamente, e cioè:
prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito

taísti (-a -o)

A) adj. knjiž. (isti) lo stesso, la stessa; proprio questo, proprio questa:
ponavljati taiste gibe ripetere gli stessi movimenti
izuma niso patentirali, čeprav taisto stvar uvažajo l'invenzione non fu brevettata, benché lo stesso dispositivo venga importato

B) taísti (-a -o) pron. lo stesso, la stessa; il medesimo, la medesima; knjiž. il desso:
jaz sem taisti io sono quel desso

takó

A) adv.

1. così; tanto:
poglej, tako se obrni guarda, voltati così
delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
tako mlada je in lepa è così giovane e bella

2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così

3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...

4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più

5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina

6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero

7. tako imenovan cosiddetto:
ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco

8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera

9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo

10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)

11. (izraža ustreznost povedanega) così:
pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
(za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta

12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
jokala je kar tako piangeva così
knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis

13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così

14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro

15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta

16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!

B) takó konj.

1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo

2. tako kot, tako kakor (così) come:
držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine

3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%

4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse

5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
iron. tako ne bo šlo così non va
ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
PREGOVORI:
kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso

tákrat at that time, at that period; then

do tákrat till then, by then, by that time
od tákrat from then
tákrat sem bil v Italiji I was in Italy then
si bil tákrat v Parizu? were you in Paris at that time?
skušal bom priti nazaj do tákrat I shall try to be back by that time

tále (tále tóle)

A) pron. (ta) questi, questa; costui, costei (pl. costoro):
tale mi že ne bo ukazoval non mi faccio certo comandare da costui
tole je pa ključ od stanovanja questa è la chiave dell'appartamento

B) tále (tále tóle) adj. questo, questa; codesto, codesta:
pišem s temle pisalnim strojem scrivo con questa macchina (da scrivere)
v tejle hiši sem jaz gospodar in questa casa comando io, qui comando io

têči courir ; (voda) couler, s'écouler, passer ; (motor, stroj) marcher, fonctionner; être en cours, suivre son cours, aller son train

teči sem in tja courir çà et là
čas teče le temps passe (ali s'écoule)
beseda (jezik) mu gladko teče il parle couramment
čez teči déborder
teči pred kom précéder quelqu'un, devancer quelqu'un
teči proti, h komu courir vers quelqu'un
teči v kaj couler dans, affluer
teči za kom courir après quelqu'un, poursuivre quelqu'un, familiarno cavaler après quelqu'un
kri mi teče iz nosa je saigne du nez
teči, kolikor noge nesejo courir à toutes jambes, prendre ses jambes à son cou, familiarno courir comme un dératé (ali un fou)

têči (têčem) imperf.

1. correre, scorrere, colare; (obilno teči) grondare; (gladko teči) fluire:
kri teče il sangue scorre
teči po cevi, strugi scorrere per il tubo, nell'alveo
pot mu teče po čelu il sudore gli cola dalla fronte
iz rane teče kri la ferita gronda sangue
teči kot blisk correre come il fulmine
teči za kom correre dietro a qcn., rincorrere qcn.
teči sem in tja correre avanti e indietro
besede so mu gladko tekle (z ustnic) le parole gli fluivano dalle labbra
teči čez hrib, čez park correre per il monte, per il giardino pubblico
po dolini teče reka la valle è percorsa da un fiume
voda teče čez posodo l'acqua trabocca, deborda dal vaso
mu teče iz nosa pog. gli smoccica il naso
vrv teče po škripcu la fune scarrucola
teči nazaj rifluire (di fiume)
teči v drncu, v kasu trottare, trotterellare
teči v galopu, zadihano, divje (tudi ekst.) galoppare
Sava teče v Donavo la Sava affluisce nel Danubio

2. (premikati se neprenehoma, brez prekinitve) correre, scorrere, girare:
kolesa tečejo le ruote girano

3. (nadaljevati se, razvijati se) correre, procedere, proseguire:
misli, stavki gladko tečejo i pensieri, le frasi corrono lisce
dela tečejo po načrtu i lavori procedono secondo i piani
grški filozof je rekel: Vse teče il filosofo greco disse: Tutto scorre

4. (trajati) correre:
teklo je leto 1848 correva l'anno 1848
čas hitro teče il tempo corre veloce

5. (slediti si) susseguirsi, succedersi:
oznake tečejo po abecednem redu le indicazioni si succedono in ordine alfabetico

6. (premikati se s hitrejšimi koraki, gojiti tek, tekmovati v teku) correre:
teči po stopnicah, teči domov correre per le scale, correre a casa
tečem po kruh corro a comprare il pane
teči kot zajec correre come una lepre
teči 100 metrov correre i cento metri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu teče gladko, kot namazan ha la parlantina sciolta
plača mu teče od prvega il salario gli viene corrisposto a partire dal primo del mese
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
rok za pritožbo še teče il termine per la presentazione del ricorso non è ancora scaduto
pren. vino je teklo v potokih il vino scorreva a fiumi
pren. voda mu v grlo teče ormai ha l'acqua alla gola
evf. tečejo mu zadnje ure è moribondo
zibelka mu je tekla v kmečki hiši nacque in una famiglia contadina
ura teče, nič ne reče il tempo vola, il tempo scorre incessantemente come l'acqua

têči correr ; (progo) recorrer ; (voda) correr, fluir ; (motor, stroj) marchar, funcionar ; (posoda) derramarse, salirse, irse ; (film) proyectarse

teči sem in tja correr de aquí por allá, correr de un lado a otro
teči za kom correr tras de alg
teči po žilah correr por las venas
iz nosa mi teče estoy resfriado, me gotea la nariz
stvar dobro teče el asunto marcha bien
pustiti stvari teči dejar que las cosas sigan su curso
teči v svojo pogubo correr hacia su perdición
jezik mu dobro teče tiene buen pico
kri mu teče iz nosa (él) sangra (ali está sangrando) por la nariz
teči (kot) za stavo competir a ver quién corre más
pustiti zadevo teči dejar correr un asunto
ta posoda teče esta vasija se sale
teči v prazno (motor) andar en vacío
začeti teči echar a correr, (stroj) empezar a marchar, arrancar