Franja

blown [bloun] pridevnik
pretekli deležnik od blow
izčrpan; napet; brez sape; poln mušjih jajčec

to be blown upon zgubiti zaupanje, priti na slab glas

bob|en [ó] moški spol (-na …)

1. die Trommel (tudi tehnika) (za cev Schlauchtrommel, za filmski kolut Filmtrommel, za vrv Seiltrommel, z noži Häckseltrommel/Schneidtrommel, cedilni Siebtrommel, izlagalni Auslegetrommel/Auslagetrommel, kabelski Kabeltrommel, merilni [Meßtrommel] Messtrommel, mlatilni Dreschtrommel, pločevinasti Blechtrommel, signalni Signaltrommel, sušilni Trockentrommel, vitelni Windentrommel, zavorni Bremstrommel), Trommel- (čistilni der Trommelreiniger, magacinski das Trommelmagazin); die Rolle (za kabel die Kabelrolle, die Laufrolle)

2. glasba instrument: die Trommel
mali bob die Rührtrommel
die Pauke
udarec na boben der Trommelschlag, der Paukenschlag
figurativno njegov trebuh je napet kot boben er kann nicht mehr papp sagen
priti na boben unter den Hammer kommen

bóben drum

priti na bóben (figurativno) (pod stečaj) to crash, to go bankrupt, to bust, to go bust; to tail; to come under the (auctioneer's) hammer
toliko se razume na to kot zajec na bóben he hasn't the faintest idea (ali the faintest); he hasn't got a clue

bóben (glasba, tehnika) tambour moški spol , caisse ženski spol

zavorni boben tambour moški spol de frein
igrati, tolči, udarjati na boben battre le tambour
figurativno na boben priti faire faillite, passer sous le marteau

bóben (-bna) m

1. muz. tamburo; um. tamburo, rocchio;
bobni (v glasbeni skupini) batteria
tolči, udarjati po bobnu battere, suonare il tamburo
veliki boben grancassa
vojaški boben tamburo militare
biti sit ko boben essere sazio, pieno da scoppiare
pren. priti na boben fallire, andare all'asta
pognati, spraviti na boben mandare in fallimento, sperperare

2. (bobnu podoben del stroja) tamburo:
voj. pištola na boben pistola a tamburo
avt. zavorni boben tamburo del freno
elektr. kabelski boben tamburo
teh. mešalni boben tamburo (della betoniera)

bóben tambor m

priti na boben (fig) hacer bancarrota

boljše² srednji spol (-ga …) das Bessere (nekaj boljšega etwas Besseres, nič boljšega nichts Besseres)
priti na boljše sich verbessern (tudi pri menjavi službe)
biti na boljšem im Vorteil sein

bon, bonne [bɔ̃, bɔn] adjectif dober; neoporečen; točen, pravi, pravilen; ugoden; vesel; duhovit; ljubezniv, spreten, uporaben (pour za); veljaven (pour za); pripravljen (à za)

bon! dobro! (izraža zadovoljstvo)
ah, bon? a, res?
bon, voilà que ça recommence! na, že spet se začenja!
bonne année! srečno novo leto!
bon voyage! srečno pot!
à guoi bon? čemu?
bon an, mal an od leta do leta, iz leta v leto
le bon chemin prava pot
de bon cœur srčno rad
de bonne foi odkrit(osrčen), dobroveren
de son bon gré prostovoljno
de bonne heure zgodaj (zjutraj), rano
à la bonne heure! tako je prav! to je lepo!
bon homme dobrodušen človek
(à) bon marché poceni
de bon matin zelo zgodaj zjutraj, na vse zgodaj
pour de bon, tout de bon v resnici, resnično, zares, resno
sauf bonne fin z običajnim pridržkom (commerce)
de bonne source iz zanesljivega vira
mon bon, ma bonne dragi moj, draga moja (familiarno, ironično)
bon à boire, à manger piten, užiten
bon mot masculin dovtip, duhovit izrek
bon papa dedek
bon pour deux personnes veljaven za dve osebi
bon point masculin točka v dobro (v igri)
bon pour le service sposoben za vojaško službo
bon à tirer zrel za tisk
arriver bon premier priti z veliko prednostjo kot prvi
n'attendre, n'espérer, ne présager rien de bon nič dobrega ne pričakovati, upati, slutiti
avoir bonne main imeti srečno roko
avoir quelqu'un à la bonne imeti simpatije do koga
vous en avez de bonnes! vi se šalite!
en voilà une bonne! ta je pa dobra!
en conter, en dire de bonnes lepe zgodbe pripovedovati
en raconter une bien bonne povedati zabavno, originalno zgodbo
croire, juger bon smatrati za dobro
cela ne dit rien de bon to ne pomeni nič dobrega
il est bon comme le pain dober je ko kruh, dobra duša je
(familier) nous sommes bons pour la contravention smo že dobri, smo že naredili prestopek (npr. z avtom)
être en bons termes avec quelqu'un dobro se s kom razumeti
demain? vous êtes bon! c'est impossible! jutri? vi ste pa posrečeni! to je nemogoče!
il est bien bon de croire cela dovolj je naiven, če to verjame
il n'est bon à rien on ni za nobeno rabo
c'est bon à vous to lahko vi rečete ali naredite
c'est bon à savoir to si velja zapomniti
il fait bon (être ici) prijetno je (biti tu)
en faire de bonnes napraviti veliko neumnost, delati neumnosti
faire bon poids dobro tehtati, dati dobro težo
prendre quelque chose à la bonne (familier) vzeti kaj z dobre strani, videti položaj v ugodni luči
sentir bon (dobro) dišati
comme bon vous semble kot se vam ljubi, zdi; po vaši presoji
j'y mettrai bon ordre to bom že (jaz) uredil
tenir bon vztrajati, vzdržati, dobro se držati
il y a cinq bons kilomètres dobrih 5 km je

bond [bɔ̃] masculin skok, odskok; odboj

d'un bond z enim skokom
du premier bond takoj, na prvi mah
de bond ou de volée kakorkoli, nekako
la balle fait un faux bond krogla zaide v nepričakovano smer
faire un bond (figuré) nenadoma znatno napredovati (v kaki stvari)
ne faire qu'un bond planiti
faire faux bond ne držati besede, ne priti na sestanek; ne izpolniti svojih obveznosti
progresser par bonds (militaire) napredovati v skokih
saisir la balle au bond (figuré) zgrabiti za (dobro) priliko

boomerang [bumrɑ̃g] masculin bumerang; sovražno dejanje, ki škoduje povzročitelju (dejanja)

faire boomerang (figuré) povzročiti vzvratno delovanje
revenir comme un boomerang priti nazaj kot bumerang (o sovražnem dejanju)

bota ženski spol usnjena steklenica za vino; sod; bota (mera za vino, 516 l); škorenj, čevelj

bota de montar, bota alta jahalni škorenj
estar con las botas puestas biti pripravljen za potovanje
ponerse las botas priti do blagostanja

bottom¹ [bɔ́təm] samostalnik
dno, tla; vznožje; nižava, dolina; podlaga, osnova
vulgarno zadnjica; sedalo; ladijsko dno, ladja; usedlina, gošča
figurativno vzrok, razlog
pogovorno vztrajnost; enica (prestava v motorju); najoddaljenejši kraj; spodnje čelo mize, oseba, ki tam sedi

at (the) bottom dejansko, pravzaprav, v resnici
to act (ali stand) (up) on one's own bottom delati na svojo roko (odgovornost), biti neodvisen
from top to bottom od glave do pete
to be at the bottom of s.th. biti pravi vzrok česa
the bottom of the business bistvo stvari
to be embarked in the same bottom imeti isto usodo, udeležiti se iste stvari
to go to the bottom potopiti se, utoniti
from the bottom of one's heart z dna srca
to knock the bottom out of dokazati neresnico, ovreči, podminirati
bottom leather podplat
to get down to rock bottom priti stvari do dna
to send to the bottom potopiti
to touch bottom nasesti; figurativno zaiti v hude težave
to venture all in one bottom staviti vse na eno kocko
bottom up! izpij do dna!, eks!
at the bottom of the street na koncu ulice

bouche [buš] féminin usta, ustna votlina; gobec (živali); golt, žrelo; odprtina, luknja, vhod; ustje (reke); technique ustnik

bouche d'égout odtočnik, požiralnik
bouche à feu top, kanon
bouche d'incendie hidrant
bouche inutile nekoristen jedec
bouche de métro vhod v metro (podzemeljsko železnico)
le bouche à bouche postopek umetnega dihanja usta na usta
bouche cousue! tiho! ne povej(te) nikomur!
la bouche en cœur smešno afektirano
fine bouche sladkosnedež, sladokusec
provisions féminin pluriel de bouche proviant, živež
la bonne bouche dober okus po jedi
ta bouche! molči! jezik za zobe!
de bouche en bouche od ust do ust
de bouche à l'oreille zaupno
avoir la bouche amère imeti grenek okus v ustih
avoir le cœur à, sur la bouche imeti srce na jeziku
avoir l'eau à la bouche sline cediti, želeti
avoir la bouche bien garnie imeti lepe zobe
demeurer, rester bouche close, bouche cousue onemeti, molčati, držati jezik za zobmi
écouter bouche béante poslušati z odprtimi usti
enlever le pain de la bouche de quelqu'un odjedati, jemati komu kruh
être à bouche que veux-tu živeti v izobilju
être dans toutes les bouches biti predmet pogovora vseh ljudi
être, rester bouche bée ostati s široko odprtimi usti, na široko odpreti usta
s'embrasser à bouche que veux-tu mnogokrat se poljubiti
faire la petite bouche prisiljeno, afektirano se vesti, pačiti se, zmrdovati se, biti izbirčen
ne point faire la petite bouche odkrito svoje mnenje povedati
faire venir l'eau à la bouche zbuditi, delati komu skomine
fermer la bouche à quelqu'un zamašiti, zapreti usta komu
garder quelque chose pour la bonne bouche prihraniti najboljše za konec
laisser quelqu'un sur sa bonne bouche zapustiti komu dober vtis
porter à la bouche k ustom nesti
prendre sur sa bouche odtrgati si od ust
rester, demeurer sur la bonne bouche nehati jesti, ko človeku najbolj tekne, mu gre najbolj v slast
sentir de la dišati iz ust
traiter quelqu'un à bouche que veux-tu koga kraljevsko gostiti
l'eau m'en vient à la bouche sline se mi pocede ob tem
venir la bouche enfarinée priti z naivnimi iluzijami, z bedasto zaupljivostjo

bout [bu] masculin kraj, konec; kos; kapica (čevlja); ustnik (cigarete); (prsna) bradavica; marine konec vrvi; marine ladijski nos; ogorek (cigare)

haut, bas bout de table gornji, spodnji kraj, konec mize
bout du doigt, du nez konica prsta, nosu
un bout de papier, de lettre kos papirja, kratko pisemce
bout filtrant ustnik s filtrom (pri cigareti)
bout d'homme, de chou pritlikavec, majhen otrok
bout d'oreille ušesna mečica
un bon bout de temps dolgo časa
à bout na koncu, na kraju
ma patience est à bout moje potrpežljivosti je konec
bout à bout drugo k drugemu, skupaj
au bout de po preteku, po
au bout de deux ans po dveh letih
tout au bout čisto na koncu, na skrajnem koncu
à bout portant iz neposredne bližine, čisto od blizu
à tout bout de champ pri vsaki priložnosti
au bout du compte konec koncev, končno, navsezadnje
d'un bout à l'autre, de bout en bout od začetka do konca, od vrha do tal, skoz in skoz, od enega konca do drugega
aller jusqu'au bout iti do kraja, seči po skrajnih sredstvih, po skrajnostih
avoir de l'esprit jusqu'au bout des ongles biti zelo duhovit
avoir le mot sur le bout de la langue, des lèvres imeti besedo na jeziku
avoir vent de bout imeti nasproten veter
arriver au bout de ses peines priti na kraj svojih težav
brûler la chandelle par les deux bouts zapraviti vse svoje imetje
en connaître un bout (familier) biti zelo kompetenten
être au bout de, à bout de biti pti kraju
être à bout de ses forces biti na koncu svojih moči
être au bout de son rouleau biti izčrpan, porabljen; že prinesti vse svoje argumente v diskusijo
ce n'est pas le bout du monde que d'apprendre cette leçon to vendar ni tako težko naučiti se to lekcijo
faire un bout de conduite à quelqu'un koga spremiti kos poti
faire un bout de lecture nekoliko, malo čitati
joindre les deux bouts shajati s svojim denarjem
jouer un bout de rôle (figuré) drugo violino igrati
manger un bout malce, nekaj (po)jesti
manger du bout des dents brez teka, nerad jesti, siliti se pri jedi
mener quelqu'un par le bout du nez koga za nos voditi
mettre les bouts (populaire) oditi, odkuriti jo
mettre bout à bout stakniti skupaj, spojiti
montrer le bout de l'oreille odkriti svoje namere
prendre quelque chose par (le) bon bout nečesa se pri pravem koncu lotiti, začeti
pousser quelqu'un à bout razjeziti koga, spraviti ga ob potrpljenje
ne pas remuer le bout du petit doigt z mezincem ne migniti
répondre du bout des lèvres zviška, prezirljivo odgovoriti
c'est resté au bout de ma plume pri pisanju sem pozabil na to
rire du bout des dents prisiljeno se smejati
on ne sait par quel bout le prendre človek ne ve, kako bi mu prišel do živega, kako bi se ga lotil
savoir quelque chose sur le bout du doigt izvrstno nekaj znati, razumeti, na pamet znati
tenir le bon bout biti v dobrem položaju, na boljšem, imeti prednost
tirer à bout portant streljati čisto od blizu
venir à bout de quelque chose opraviti s čim, izvesti, izpeljati kaj
venir à bout d'un adversaire premagati nasprotnika
il n'en verra pas le bout ne bo doživel konca; tega ne bo dokončal
voir les choses par le petit bout de la lorgnette videti stvari iz malega zornega kota

brace f žerjavica:
sguardo di brace pren. vroč, strasten pogled
farsi di brace pren. močno zardeti
soffiare sulle braci podpihovati, hujskati
essere sulle braci pren. biti na trnih
PREGOVORI: cadere dalla padella nella brace preg. priti z dežja pod kap

brasa ženski spol žerjavica

ponerse como una brasa močno zardeti, kot kuhan rak rdeč postati
sacar la brasa con mano ajena (ali con mano de gato) koga drugega poslati po kostanje iz žerjavice
con chica brasa se enciende una casa mali vzroki, velike posledice
estar (como) en brasas kot na žerjavici biti
estar hecho unas brasas kot kuhan rak rdeč postati
salir de llamas y caer en brasas z dežja pod kap priti

break^*1 [breik]

1. prehodni glagol
lomiti, prelomiti, zlomiti, odlomiti; skrhati; raztrgati, pretrgati, odtrgati; poškodovati, (po)kvariti; odpreti, odpečatiti; prestreči, prekiniti; odvaditi; (pre)kršiti; oslabiti, ublažiti; (iz)uriti (konja v ježi); uničiti; obzirno sporočiti; izčrpati; orati, kopati; (iz službe) odpustiti, degradirati

2. neprehodni glagol
zlomiti, skrhati, razbiti, raztrgati se; razpasti, razpadati; počiti, razpočiti se; poslabšati se (vreme); svitati; ločiti se, spremeniti smer; propasti, zbankrotirati; vlomiti

to break asunder pretrgati, prelomiti
to break an army razpustiti vojsko
to break s.o.'s back zlomiti komu vrat, uničiti ga
pogovorno to break the back of s.th. opraviti najtežji del česa
to break the bank izčrpati banko
to break the blow prestreči udarec
to break the bounds prekoračiti mejo
to break bread jesti
navtika to break bulk začeti raztovarjati
to break a butterfly on the wheel zapravljati svojo moč, uporabiti drastična sredstva
to break cover zapustiti skrivališče, izkobacati se
to break a custom odvaditi se
the day is breaking svita se, dani se
to break a drunkard of drinking odvaditi pijanca piti
to break the engagement razdreti zaroko
to break even pokriti stroške, poravnati se
to break faith prelomiti prisego, izneveriti se
to break a fall zadržati padec
to break one's fast nekaj pojesti
to break the flax treti lan
to break (new) ground ledino orati, začeti nov obrat
to break hold iztrgati se
to break the ice prebiti led
to break lance with začeti s kom pismeno diskusijo
to break the law kršiti zakon
to break loose odtrgati se, zbežati; prekršiti
to break a match razdreti zaroko
to break the neck of s.th. izvržiti najtežji del naloge, končati kaj
to break o.s. of a habit odvaditi se česa
to break the news povedati novico
to break open nasilno odpreti
to break a promise ne izpolniti obljube
to break s.o.'s pride ponižati koga
to break to pieces zdrobiti (se); razpasti
to break small zdrobiti
to break the thread prekiniti, pretrgati
to break water priti na površino
who breaks pays sam pojej, kar si si skuhal
to break wind prdniti
to break short dokončati
break your neck! veliko sreče!

breath [breɵ] samostalnik
dih, dihanje, sapa; sapica, pihljanje, pihljaj; vonj
figurativno življenje; odmor
figurativno sled; namig; šepet(anje); mrmranje

above one's breath polglasno, komaj slišno
to catch (ali bate, hold) one's breath zadržati dih
breath analysis alkotest
to gasp for breath sapo loviti
to draw breath dihati, živeti
to draw the first breath roditi se, priti na svet
to draw one's last breath izdihniti, umreti
to knock out s.o.'s breath presenetiti, osupiti koga
with bated breath napeto (poslušati)
out of breath brez sape, zasopel
pogovorno keep your breath to cool your porridge prihrani nasvete zase
that knocks the breath out of me (ali takes my breath away) nad tem mi zastane sapa
to spend one's breath in vain zaman se truditi
below (ali under) one's breath tiho, šepetaje
the breath of one's nostrils najljubši; nujno potreben
in the same breath v isti sapi, hkrati
to save one's breath ne zapravljati energije
shortness of breath težko dihanje, sopihanje

brevettato agg.

1. patentiran

2. pren. šalj. preizkušen, preverjen:
questo è un sistema brevettato per far quattrini to je preizkušen sistem, kako priti do denarja

bringen (brachte, gebracht)

1. prinesti, prinašati, (wegbringen) odnašati, odnesti; einen Menschen, Wagen: pripeljati, (weg) odpeljati, ins Krankenhaus, an einen Ort: spraviti, das Essen auf den Tisch: postaviti

2. (begleiten) pospremiti, spremljati

3. (veröffentlichen) prinesti, prinašati

4. Hilfe, Trost, Unterstützung: dati, dajati, tudi: pomagati, tolažiti, podpreti, podpirati; Nutzen, Schaden, Verluste: povzročiti, povzročati, tudi: koristiti, škodovati, prinašati izgube; Ärger: povzročati (jezo); Ernte bringen obroditi

5. als Funktionsverb (glagol nepopolnega pomena) samostalnik nosi pomen: zum [Abschluß] Abschluss/Ende bringen zaključiti; in Ansatz/Anschlag bringen izračunati, oceniti; zur Anwendung bringen uporabiti; zum Ausdruck bringen izraziti; zum [Bewußtsein] Bewusstsein bringen uzavestiti; in Erfahrung zvedeti, ugotoviti; in Erinnerung bringen spomniti na (sich se) ; jemanden in Erregung bringen razburiti; in Unruhe bringen vznemiriti; in Wut/Zornbringen razjeziti, razkačiti; etwas in Gang bringen sprožiti; in Ordnung bringen urediti; Leben in etwas bringen poživiti (kaj)

6. es bringen: das bringt's! to je odlično; er bringt's je odličen

7. es zu etwas bringen priti do, uspeti; er hat es zu etwas gebracht uspelo mu je, da ...; es weit bringen daleč priti; es auf ... Jahre bringen doživeti ... let

8. um etwas bringen spraviti ob (kaj), oropati (česa), ogoljufati (za kaj)

9. etwas mit sich bringen biti, prinašati (das wird Gefahren mit sich bringen to bo nevarno)

10. etwas an sich bringen prisvojiti si; dobiti v roke

11. jemanden auf etwas bringen spraviti na misel; etwas hinter sich bringen opraviti, prestati; jemanden zu sich bringen spraviti (koga) k sebi/pameti/zavesti; jemanden zu etwas bringen pripraviti do; zum Schweigen bringen utišati; zum Sprechen bringen pripraviti do govorjenja