Franja

súh (mršav) lean, slender, thin, meagre, ZDA meager; (ne moker) dry; (les) seasoned; (ovenel) withered, dried-up, shrivelled, pesniško sere, sear

súho grozdje dried grapes, raisins
súh kašelj dry cough
súh kruh dry bread
súho leto (brez dežja) dry (ali rainless, droughty) year
súho listje dry (ali pesniško sere, sear) leaves pl
súho sadje dried fruit, dehydrated fruits pl
súha sliva prune
súha roba wooden ware
súha veja dry branch, dry bough
súho vreme dry weather
sem súh (figurativno, brez denarja) I am short of cash, pogovorno I'm short of the ready
sem popolnoma súh (figurativno) I'm broke, I'm stony-broke, I'm stony
súh kot trska skinny
potegniti ladjo, čoln na súho to beach a boat

Sulla -ae, m (gr. Συλλᾶς, od tod lat. tudi Sylla) Súla, ime patricijske družine Kornelijevega rodu. Poseb. znani so:

1. L. Cornēlius Sulla s priimkom Fēlīx Lucij Kornelij Sula Srečni, roj. l. 138, zmagovalec nad pontskim kraljem Mitridatom l. 87. Kot vodja aristokratov in l. 86 Marijev nasprotnik si je l. 82 pridobil oblast nad Rimom; imenovan je bil za diktatorja, uvedel je strahovlado, se kruto maščeval Marijevim pristašem ter jih s svojimi znamenitimi zloglasnimi proskripcijami popolnoma uničil. Leta 79 se je odpovedal diktatorstvu ter umrl l. 78 na svojem podeželskem posestvu v Puteolih: Ci. idr. Od tod
a) adj. Sullānus (Syllānus) Súlov: tempus, ager, assignationes Ci., partes (stranka) N., civilis sanguinis Sullana sitis Sen. rh., saeculum, proscriptio Sen. ph., crudelitas Sen. ph., Plin., violentia Val. Max., bellum, tempora Plin.; subst. Sullānī -ōrum, m súlovci, Súlovi pristaši (privrženci): Ci.
b) desid. sullāturiō (syllāturiō) -īre hoteti posnemati Súla (Súlo): hoc turpe Gnaeus noster biennio ante cogitavit; ita sullaturit animus eius et proscripturi[t] iam diu Ci. ep., nec a verbis modo, sed ab nominibus quoque derivata sunt quaedam, ut a Cicerone „sullaturit“, Asinio „fimbriatum“ et „figulatum“ Q., vix illa, quae πεποιημένα vocant, quae ex vocibus in usum receptis quocumque modo declinantur, nobis permittimus, qualia sunt [ut] „sullaturit“ et „proscripturit“ Q.

2. Faustus Cornelius Sulla Favst Kornelij Sula, sin prejšnjega, kvestor l. 54, Pompejev privrženec in zet. Pod Pompejevim poveljstvom se je bojeval l. 63 pred Jeruzalemom (na jeruzalemsko zidovje je splezal prvi), potem pri Farzalu proti Cezarju in po Pompejevi smrti pri Tapsu v Afriki, kjer je bil ujet in so ga Cezarjevi vojaki ubili l. 46: Ci. Njegova sestra (dvojčica) Favsta je bila drugič omožena s Titom Anijem Milonom: Ci. ep.

3. P. Cornelius Sulla Publij Kornelij Sula, nečak diktatorja Sule. Kot consul designatus je bil l. 66 obtožen de ambitu in obsojen, zato l. 65 ni mogel nastopiti konzulske službe. Leta 62 so ga obdolžili, da je sodeloval v Katilinovi zaroti, a sta ga Cicero in Hortenzij odlično zagovarjala in ga rešila obsodbe. Kot Cezarjev pristaš se je pozneje bojeval pri Farzalu ter umrl l. 45 (menda so ga na potovanju ubili roparji): Ci., S., L. epit., Suet.

4. Sulla, astrolog za časa Kaligule: Suet.

super-veniō -īre -vēnī -ventum (super in venīre)

1. čez koga ali kaj, na(d) koga ali kaj priti (prihajati), vreči (metati) se, leči (legati), uleči (ulegati) se, kaj pokri(va)ti; z dat.: curru desilit … semianimi elapsoque supervenit V.; z acc.: planitiem supervenit humor Col., (sc. si vineae) supervenerint iugum Col. presežejo; pren.: heres heredem alternis velut unda supervenit undam H. izpodriva, potiska (odriva) proč, crura loquentis terra supervēnit O. se je ulegla na noge, je pokrila noge; occ. skakati, povzpeti se na koga = zaskočiti (zaskakovati), naskočiti (naskakovati), plemení(ti)ti, oploditi (oplojevati) (o živalih): Col., feminae priores superveniunt Plin. prihajajo prej do plemenjênja (oplojevanja), se prej gonijo (pojajo).

2. (zraven) priti (prihajati) h komu, k čemu, doiti (dohajati) koga, pristopiti (pristopati), pridružiti (pridruževati) se komu, pritakniti (pritikati) se komu; abs.: Col., Plin., Q., Suet., Front., Don. idr., superveniunt deinde legati Atheniensium Cu., iam … aegris animis legati ab regibus superveniunt L. ko so bili duhovi že … popolnoma razvneti (razburjeni), so prišli (zraven) še poslanci … , nisi equites supervenissent L., signa legionum supervenerunt L. so prišle na pomoč, nullis supervenientibus auxiliis T. ne da bi se bile prikazale pomožne čete, superveniens iniuria Sen. ph.; pesn.: grata superveniet, quae non sperabitur hora H.; z dat.: Cels. idr., caedi perpetratae victores Romani supervenerunt L., regi supervenit Cu. je prišel na pomoč, spiranti adhuc supervenire Cu. najti še živega, addit se sociam timidisque supervenit Aegle V. se sklene (poveže) z Ajglo.

3. nenadoma (nepričakovano, nenadejano) se pojaviti (pojavljati) kje, pri kom, priti (prihajati) komu iznenada (nenadoma, nenadejano) na glavo, nenadoma priti h komu, k čemu, presenetiti (presenečati) koga, napasti (napadati) koga, navaliti (navaljevati) na koga, nepričakovano dolete(va)ti koga kaj, kdo; abs.: si festinaret sequi palantes superventurum (sc. iis ali eos) Cu.; z dat.: munientibus supervenit Marcellus L., huic laetitiae Quinctius supervenit L., inopinantibus supervenit Iust., securis et laetis superveniendum Iust.; z acc. (metaf.): nescio quid magnum … vis festina parat tenuesque supervenit annos Stat. napada.

4. metaf. preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): quintam et vicesimam lunam Col., ornatus sacro praeculta supervenit auro Stat.

sure² [šúə] prislov
(prav) gotovo, seveda; zares

it sure was hot ameriško, pogovorno zares je bilo vroče
as sure as (I live) tako gotovo kot (živim)
as sure as a gun pogovorno popolnoma zanesljivo
Will you come? -- Sure! Boš prišel? -- Seveda! Pa ja!
sure enough čisto gotovo (zanesljivo); zares, v resnici, dejansko, nedvomno
I said it would happen, and sure enough it did rekel sem, da se bo to zgodilo, in zares (dejansko) se je

tabula rasa tujka latinsko f invar. tabula rasa, nepopisana tablica:
fare tabula rasa pren. popolnoma odpraviti, odstraniti

tailler [taje] verbe transitif rezati; obrezovati, prirezati; urezati; ostriči (lase); (u)krojiti; (ob)sekati; (iz)klesati; technique obdelati, ostružiti; vieilli obdavčiti; populaire

se tailler zbežati, oditi
tailler une bavette (figuré) poklepetati, pokramljati
tailler au ciseau izrezati z dletom
tailler des arbres fruitiers obrezati sadno drevje
tailler un crayon ošiliti, priostriti svinčnik
tailler des croupières à quelqu'un delati komu težave
tailler un diamant (o)brusiti diamant
tailler en pièces une armée popolnoma razbiti, poraziti vojsko
tailler en pointe ošiliti
tailler la soupe rezati drobljance v juho
tailler un veston dans un pardessus ukrojiti suknjič iz povišnika
se tailler la part du lion (figuré) pridržati si najboljši in največji de(lež)
se tailler un succès doseči bleščeč uspeh

takó prislov so, like this, like that, thus, in this way, in such a manner

takó takó so-so, so so, fairly well, tolerably
takó ali takó in one way or other, this way or that (way)
prav takó likewise
točno takó! just so!, quite so!
zakaj takó? why so?
kaj takega! of all things!
ah, takó! oh, I see!, so that's it!
ne takó kot not so... as
takó da... so that...
takó velik kot... as big as...
takó malo? as little as that?
takó imenovan so-called
takó rekoč so to speak, so to say, as it were
kakor ti meni, takó jaz tebi pogovorno if you play ball with me, I'll play ball with you
in takó dalje and so on, etc (= et cetera, etcetera), and so forth
nikoli poprej takó koristen kot sedaj never before as (ali so) useful as now
takó bogat človek such a rich man, a man so rich
takó je! (popolnoma točno!) exactly!, quite so!, just so!
je to takó? (je to res?) is that so?
takó mi bog pomagaj! so help me God!
če je to takó if that be the case
takó je na svetu so goes it
bodite takó dobri in odprite okno! be so kind as to open the window!
takó mi delamo that is our way of doing things
stori takó kot jaz! do as I do!
takó ne bo šlo! that won't do!
takó se je končalo moje potovanje thus ended my journey
nisem takó mislil I didn't mean that, that's not what I meant
zadeva je takó rekoč urejena the matter is as good as settled
dolgočasil nas je takó, da ga nismo nikoli več povabili he annoyed us so much (that) we never asked him again
kakor si boš postlal, takó boš spal as you make your bed, so you must lie!

talènt talento m ; dotes f pl naturales; disposición f natural ; (sposobnost) aptitud f

imeti talent za glasbo tener talento para la música
biti popolnoma brez talenta no tener ni pizca de talento

tèpsija ž (t. tepsi) pekač, pekača: bakrena, emajlirana tepsija; u -i se peče pita, hljeb; tepsija demirlija velik pekač na železnem stojalu, rabi nam kot miza; kao tepsija popolnoma raven

terrasser [tɛrase] verbe transitif nasipati (z zemljo), podpreti z nasipom; prekopavati zemljo; podreti; zrušiti na tla

terrasser son adversaire na tla vreči nasprotnika
terrasser un ennemi popolnoma premagati sovražnika
terrasser quelqu'un (figuré) utišati koga, k molku koga pripraviti
les gardes blancs ont été terrassés belogardisti so bili premagani
l'annonce de cette mort l'a terrassé vest o tej smrti ga je strla
être terrassé par la maladie biti strt, uničen od bolezni

terre [tɛr] féminin zemlja, zemljišče, tla; prst; zemeljska posest, posestvo

Terre Zemlja, svet
de terre prstén, glinast, lončen
entre ciel et terre med nebom in zemljo
par terre, à terre na tleh (zemlji), na tla (zemljo)
mes projets sont par terre moji načrti so uničeni
sous terre pod zemljo; figuré skrivaj
sur mer et sur terre na vodi in na kopnem
terre à terre (figuré) realističen, materialističen, materialen, prozaičen
(familier) aux quatre coins de la terre povsod, v vseh deželah
par voie de terre po kopnem
terre arable orna zemlja
terre cuite terakota, žgana glina
terre d'élection izbrana (druga) domovina
terre ferme kopnina, celina
terre en friche, en jachère praha, ledina
terre natale rodna zemlja
terre d'os kostna moka
terre à porcelaine kaolin
la Terre promise, la Terre sainte obljubljena dežela, sveta dežela (Palestina)
terre réfractaire šamot, nezgorljiva glina
terre végétale humus, črnica
terre verte zeleni pas (na avtocesti)
terres pluriel vierges neobdelana zemlja, celina
armée féminin de terre kopenska vojska
fouille féminin des terres izkopavanje zemlje
tremblement masculin de terre potres
transport masculin par terre, par voie de terre prevoz po kopnem, po suhem
avoir les deux pieds sur terre (figuré) stati z obema nogama na zemlji, biti realist
courir ventre à terre drveti, zelo hitro teči
descendre à terre (marine) pristati, izkrcati se
être à six pieds sous terre biti pokopan (v grobu)
être à terre biti izgubljen, uničen
être assis par terre sedeti na zemlji, na tleh
être sous terre biti pod zemljo, biti mrtev, v grobu
ça fiche par terre toutes les prévisions to postavlja na glavo vsa predvidevanja
mettre, porter en terre pokopati
mettre quelqu'un plus bas que la terre (figuré) prezirljivo s kom ravnati, popolnoma ga očrniti
mettre à la terre (él) vzemljiti
mettre pied à terre razjahati; izstopiti iz avtomobila; stopiti iz postelje
perdre terre izgubljati tla pod nogami; izgubiti obalo iz oči
prendre terre (marine) pristati, izkrcati se
remuer ciel et terre vse sile napeti, poskusiti vse, pritisniti na vse kljuke
se retirer dans ses terres umakniti se na svoje posestvo
revenir sur terre iz sanjarjenja priti v resničnost
tomber par terre pasti na tla
vouloir rentrer sous terre hoteti se udreti v zemljo (od sramu)

terrón moški spol gruda, kepa, gruča

terrón de azúcar kocka (kos) sladkorja
a rapa terrón (pop) popolnoma od kraja

throw^*2 [ɵróu] prehodni glagol & neprehodni glagol
vreči, metati, zagnati, zalučati; treščiti
železnica vreči s tračnic; podreti, zrušiti, premagati; zvreči (jezdeca); odvreči (kožo, o kači); izgubljati (perje, dlako); nasuti (nasip); nametati; skotiti (mlade); izstreliti (naboj); izigrati (karto), odvreči; sukati, oblikovati, modelirati (v lončarstvu); hitro položiti, zgraditi (most); predati, izročiti (oblast); prestaviti (čete); izraziti, prevesti (into v)
nagnati, napoditi, pognati; razpisati (natečaj)
ameriško, pogovorno z goljufivim, sleparskim namenom izgubiti (the race dirko)

to throw a banquet (a dance) dati, prirediti banket (ples)
to throw the bull ameriško, sleng širokoustiti se, lagati (da se kar kadi)
to throw a chest sleng prsiti se, postavljati se
he was thrown with bad companions zašel je v slabo družbo
to throw dust in s.o.'s eyes figurativno metati komu pesek v oči
he threw his eyes to the ground figurativno povesil je oči
to throw a fit sleng razkačiti se
to throw a gun on s.o. ameriško nameriti revolver na koga
to throw one's heart (soul, life, spirit) into s.th. popolnoma se predati neki stvari
to throw light on s.th. osvetliti, pojasniti kaj
to throw the javelin šport metati kopje
to throw good money after bad figurativno zopet izgubiti denar, ko skušamo popraviti neko drugo izgubo
to throw open naglo (na široko, na stežaj) odpreti
to throw overboard figurativno rešiti se (česa), vreči s sebe
to throw o.s. zaupati se, izročiti se (upon s.o. komu)
to be thrown upon o.s. biti sam nase navezan
to throw a rope to s.o. vreči komu vrv; figurativno pomagati komu
to throw a sop to s.o. figurativno stisniti komu (napitnino, podkupnino), z drobtinico koga utišali
to throw a scare into s.o. pognati komu strah v kosti
to throw stones at s.o. vreči kamenje na koga, figurativno obdolžiti koga
to throw s.th. in s.o.'s teeth vreči komu kaj, v obraz očitati komu kaj
to throw cold water on z mrzlo vodo politi, figurativno odvzeti pogum; spodbijati vrednost, zasluge (kake osebe)
to throw o.s. into work vreči se na delo
to throw one's daughter at the head of a young man vsiljevati svojo hčer mlademu moškemu

thymion in thymium -iī, n (gr. ϑύμιον)

1. bradavičast izrastek na koži: Cels., Plin.

2. popolnoma razvit rak (bolezen): Cels.

tire² [táiə]

1. samostalnik
narečno (pre)utrujenost

2. prehodni glagol
utruditi, utrujati, oslabiti, izčrpati
figurativno dolgočasiti

to tire to death do smrti utruditi
to tire out popolnoma utruditi (izčrpati, zdelati)
neprehodni glagol
utruditi se, onemoči, omagati, opešati
figurativno zamrzeti, naveličati se (of česa)

you must never tire of repeating it nikoli se ne smete naveličati to ponavljati
small print is tiring to the eyes droben tisk utruja (je utrudljiv za) oči

todo moški spol celota

eso es para mí el todo de todo to je življenjsko vprašanje zame
todo se acabó sedaj je vse končano
todo está dicho s tem je vse rečeno; to je jasno ko beli dan
a todo z vso silo
ante todo predvsem, zlasti
antes que todo na prvem mestu, pred vsemi stvarmi
con todo kljub vsemu, vendarle, vsekakor
de todo en todo popolnoma, vseskozi, skoz in skoz
del (ali en) todo popolnoma, brez izjeme
acabar del todo popolnoma dokončati
sordo del todo gluh kot kamen
no es seguro del todo ni čisto gotovo
después de todo kljub vsemu; kratko in malo; v celem; vsekakor
en todo y por todo v vsakem pogledu, popolnoma
en un todo popolnoma, absolutno; sploh
por todo, por todas v celem
hacer cara a todo na vse pripravljen biti
jugar(se) el todo por el todo vse na kocko postaviti
perderlo todo vse izgubiti
todos pl vsi (skupaj); vsak(do)
todos juntos vsi skupaj
todos somos unos vsi smo enaki

tonel moški spol sod, kad

el vino huele a tonel vino diši po sodu
estar hecho un tonel popolnoma pijan biti

toplotna črpalka voda-voda stalna zveza
strojništvo (vrsta ogrevalne naprave) ▸ víz-víz hőszivattyú
Pred dvema letoma je toplotnočrpalkovoda-voda popolnoma obnovil. ▸ Két éve teljesen felújították a víz-víz hőszivattyút.

tot

I. toátă (tóţi, toáte)

1. adj. ves

2. pron. nehot. vsi, vse

II. adv.

1. še, še vedno

2. čedalje

3. kar

III. n celota
□ de tot popolnoma, docela, povsem
□ peste tot povsod

total totalen, figurativ popoln; totaler Krieg totalna vojna; totales Differential Mathematik popolni/totalni diferencial; Adverb popolnoma, docela, totalno