Franja

prouesse [pruɛs] féminin junaško dejanje, junaštvo (tudi ironično); podvig

le premier vol dans l'espace a été une belle prouesse prvi polet v vsemirje je bil lep podvig

prōvincia -ae, f (morda sor. s skr. pūrvyá-ḥ sprednji, prvi, got. frauja [iz *frawjōn] gospod, stvnem. frō [iz *frōwōn, indoev. *prōu̯i̯ōn-] gospod, frowa gospa; prvotni pomen bi bil torej „gospostvo“. Ljudska etim.: provinciae appelantur quod populus Romanus eas provicit i. e. ante vicit Fest.)

1. pokrájina (pokrajína), provínca, províncija = osvojena dežela zunaj Italije, ki so jo upravljali rimski namestniki: Galliam in provinciam redigere C., praetor provinciam obtinuit Sardiniam N., sorte nactus est provinciam Hispaniam (kot konzul) N., bellum a Parthis in provinciam Syriam illatum L., administrare provinciam aequitate et continentiā Ci., provinciam tenere C., provinciae Galliae praeesse Ci., decedere provinciā, de ali ex provinciā Ci., provinciae aliquem praeficere ali praeponere Ci.; tudi o perzijskih satrapijah in drugih nerimskih deželah in upravnih enotah: Camisares habuit provinciam partem Ciliciae N., reversus inde (sc. Perdicca) inter principes provincias dividit Iust.; occ.
a) jugovzhodna Galija (današnja Provansa): Plin., Belgae ab humanitate provinciae longissime absunt C.
b) Mala Azija: provincia venit in timorem Parthici belli C.
c) Afrika: Adherbal profugit in provinciam S.

2. metaf.
a) vsaka kakemu oblastniku dodeljena služba, službeno opravilo, službena dejavnost, zaupano (dodeljeno) področje, uradn(išk)a oblast: consules de provinciis suis praetorumque rettulerunt L., partiri provincias L., sortiri provincias (sc. inter se) L., parare, comparare provincias inter se L.; od tod provincia urbana et peregrina L. (= provincia praetoris urbani et peregrini) uradno področje (sodna oblast) mestnega pretorja in tujskega pretorja (pretorja za tujce); provincia iuris dicendi L. sodstvo; occ. (vrhovno) poveljstvo, (nad)poveljstvo, (nad)poveljništvo, naloga (vloga, funkcija) vojskovodje: Sicinio Volsci, Aquilio Hernici provincia evenit L. vrhovno poveljstvo v vojni (vojskovodstvo) proti … ; provincia classis ali maritima L. poveljstvo nad ladjevjem, vrhovno pomorsko poveljstvo ((nad)poveljništvo); o položaju, ureditvi in razmerah v nerimskih deželah: Hannonis cis Hiberum provincia erat L. Hanon je imel poveljstvo (je poveljeval) tostran Hibera, Alcibiades in magnā spe erat provinciae bene administrandae N. da srečno dokonča svojo poveljniško nalogo, da bo srečno vodil vojsko, da bo uspešno poveljeval vojski (na Siciliji).
b) sploh služba, opravilo, posel, nalog(a): ipsi obsonant, quae parasitorum ante erat provincia Pl., nunc tibi hanc impero (odkazujem, določam) provinciam Pl., duram cepisti provinciam Ter., ferebat graviter illam sibi provinciam datam Ci., illam sibi officiosam provinciam depoposcit, ut … me in meo lectulo trucidaret Ci.

prō-vocō -āre -āvī -ātum (prō in vocāre)

1. ven, iz česa (po)klicati, (k sebi) poklicati, priklicati (priklicevati), pozvati (pozivati): herum Pl., servulo mandant, ut ad se provocet Simonidem Ph., Pamphilam cantatum Ter.; metaf. (v)zbuditi ((v)zbujati), pognati (poganjati): Memnonis mater (sc. Aurora) roseo ore provocat diem O., dum rota Luciferi provocat orta diem Tib., provocare fascinum ab inguine H., novas radiculas Col.

2. poz(i)vati = pobuditi (pobujati), spodbuditi (spodbujati), nagovoriti (nagovarjati), prositi, naprositi (naprošati), zaprositi (zaprošati), v negativnem pomenu (raz)dražiti, izz(i)vati, (s)provocirati: Iust., Vell. idr., tacentes … ad communionem sermonis Suet., aliquem omni comitate ad hilaritatem et iocos Suet., ne nos comitate ac munificentiā nostrā provocemus plebem L., his provocati sermonibus C., provocare aliquem iniuriis, maledictis Ci., minis et verbis Vitellianos T., bello, nulla iniuriā provocatus T., provocari beneficio Ci. = prvi biti deležen dobrote; z acc. rei: felicitas temporum, quae bonam conscientiam civium tuorum ad usum indulgentiae tuae provocat (spodbuja) Plin. iun.; z acc. tega, k čemur kdo spodbuja, draži, izziva: sermones Plin. iun., comitate et adloquiis officia provocans T. spodbujajoč (dražeč) k uslugam; occ. izzvati (izzivati), pozvati (pozivati), (s)provocirati na boj ali tekmovanje (tekmo) v čem: ad pugnam Ci., L., ad arma, bellum T., provocatus haec spolia cepi L., pauci temere provocantes L., provocare aliquem in aleam, ut ludat Pl., aliquem tesseris Macr., oleo et mero viros Sen. ph.; pesn.: (sc. equus) cursibus auras provocat V. poziva k diru; z inf. postaviti (razpisati) nagrado: e iecore eorum (sc. mullorum) alecem excogitare provocavit Plin.; pren. pozvati (pozivati), izzvati (izzivati) koga na tekmo(vanje) v čem, tekm(ov)ati s kom v čem, meriti se, poskusiti (poskušati) se s kom v čem: senes illos virtute Plin. iun., elegiā Graecos Q.; metaf. o neživih subj.: omnes has eius (sc. roboris) dotes ilex solo provocat cocco Plin., immensum latus Circi templorum pulchritudinem provocat Plin. iun.

3. kot jur. t.t.
a) poz(i)vati (pred sodnika, pred (na) sodišče), tožiti, s tožbo prijeti koga, vložiti tožbo zoper koga: aliquem ad iudices Ap., aliquem apud iudicem Icti.; abs.: provocare ad iudicium Icti.
b) priz(i)vati se na koga kot višjega sodnika (višjo oblast), vložiti (vlagati) priziv na koga, sklicevati se na koga (v republikanski dobi na ljudstvo, v cesarski na višjega sodnika, na zadnji sodni stopnji na cesarja): provoco L., damnati ad populum provocant Ci., si a duumviris provocarit, provocatione certato Lex ap. L. če pride do priziva zaradi razsodbe duumvirov, naj sproži prizivno pravdo, provocare iudicium ad populum Val. Max., ad competentem iudicem et ab eo ad principem Icti., adversus sententiam Icti., provocandi auxilium perdere Icti.; metaf. sklicevati se na koga: ad Catonem Ci., ad litteras alicuius Ap., ad Iudaeorum codices Aug.

proximal [prɔ́ksiməl] pridevnik (proximally prislov)
anatomija nameščen proti sredini ali zgibu, proksimalen

proximal phalanx prvi člen na prstu

prva instanca ženski spol pravo die Erstinstanz
na prvi instanci erstinstanzlich

prva oseba ženski spol erste Person; oblika pripovedi: die Ich-Form
pripovedovalec/pripoved v prvi osebi der Ich-Erzähler/ die Ich-Erzählung
roman v prvi osebi der Ichroman

punta¹ f

1. ost, konica; konec, vrh:
la punta del coltello konica noža
la punta del campanile vrh zvonika
punta secca umet. suha igla
avere qcs. sulla punta delle dita kaj znati na pamet
avere qcs. sulla punta della lingua imeti kaj na jeziku
camminare in punta di piedi hoditi po prstih
prendere qcn. di punta pren. komu odločno kljubovati, komu se postaviti po robu
prendere qcs. di punta pren. česa se odločno lotiti
scrivere, parlare in punta di penna pren. pisati izumetničeno, afektirano

2. ekst. pren. konica:
ore di punta prometne konice

3. ekst.
pattuglia di punta voj. patrulja predhodnica
uomo di punta prvi človek, najvidnejši predstavnik; šport
uomo di punta, punta prvi, čelni igralec

4. tehn. sveder:
punta elicoidale spiralni sveder
punta fonografica gramofonska igla

5. drobec; ščepec

6. geogr. vrh (gore); zemeljski jezik

7. etnol. konica

8. alpin. konica (na derezah)

9. (spunto) cik

10. med.
punta d'ernia začetna kila

11. veter., kulin.
punta di petto (goveje, telečje) prsi

push¹ [puš] samostalnik
poriv, porivanje; sunek, udarec, zbodljaj
arhitektura, geologija, tehnično horizontalen pritisk
figurativno pobuda, pogon, podjetnost, energija; trud, napor; sila, nuja, kritičen moment
vojska prodor, prodiranje, napredovanje, ofenziva; reklamna kampanja; protekcija
ameriško množica ljudi
sleng družba, druščina (tatinska, zločinska)

at a push v sili, v kritičnem momentu
at the first push na prvi mah
at one push naenkrat
to bring to the last push gnati do skrajnosti, pognati v skrajnost
when it comes to the push ko pride do skrajnosti
sleng to get the push dobiti brco, biti odpuščen iz službe
to get a job by push dobiti službo po protekciji
to give s.o. a push poriniti koga
sleng to give s.o. the push odpustiti koga iz službe
to have a push together pretepati se
to make a push potruditi se, vojska z vso silo napasti
to have another push for it še enkrat poskusiti

quaerō -ere, quaesīvī (-siī), quaesītum (osnovna obl. *quaiso, *quaeso, beseda nedognanega izvora; prim. soobl. quaesō)

1. iskati, poiskati: Enn. ap. Ci., Afr. ap. Non., Pac. ap. Non., Pl., Ter., Hirt., H., Ph., Tib., Pr. idr., legati Agesilaum quaerentes N., angustias quaerebat N., quaerere suos notos hospitesque C., portum C., Eurydicen, viam O., iuvencum per nemora V., quaesitae (nabrane) montibus herbae V., liberi ad necem quaerebantur Ci., quaerere aliquem ad poenam Eutr.; pesn.: oculis lucem V., te suum (svojega lastnika) decisa dextera quaerit V.; v pass. z gr. dat.: quaesitus matri (= a matre) agnus V., filia matri est quaesita O.; occ.
a) zastonj iskati = pogrešati, ne imeti (videti, najti): Plin. iun., Stat., Siciliam in Siciliā Ci., occasionem omissam (praetermissam) L., optatos Tyndaridas Pr., quaerit Boeotia Dircen O., hic ego virtutem vestram quaero, sapientiam desidero, veterem consuetudinem requiro Corn.
b) zahtevati, potrebovati, nanesti tako, da je treba (potrebno): Varr., bellum repens aut dictatoriam maiestatem aut Quinctium rectorem quaesisset L., pauca munimenta quaerebat (sc. alter collis) S., nego ego quidquam a testibus dictum, quod cuiusquam oratoris eloquentiam quaereret Ci.

2. metaf.
a) iskati kaj = skušati kaj dobiti, skušati (si) kaj pridobiti, težiti (stremeti) za čim: Hirt., Iuv., Plin. iun., Sen. ph., Eutr. idr., opus (delo) Ci., L., pecuniam N. hoteti vzeti na posodo, sibi maius imperium Cu., gloriam bello Ci., armis gloriam atque divitias S., honores sibi L., alicui venenum Ci. skušati koga zastrupiti, mortem Vell. hoteti umreti (smrt storiti), vitam Vell. skušati si ohraniti življenje, sanguine reditūs V. s krvjo pridobljena, quaerere tempus eius interficiendi N. ali occasionem fraudis C. ali locum iniuriae L. ali locum insidiis L., Cu. čakati priliko (priložnost), iskati (prežati na) priložnost, quid sibi hic vestitus quaerit? Ter. kaj neki hoče (= kaj neki pomeni) ta obleka?; o osebah (ret.): quaerere sibi novum imperatorem S., melius visum amicos quam servos quaerere S., adversus externos militem T., externus in regnum (za vladarstvo) quaeritur heres V., liberos Pl., Suet. skušati roditi, skušati dobiti otroke; occ. iskati kaj = α) skušati kaj narediti (storiti, ugotoviti), potem sploh narediti (delati), storiti, ugotoviti (ugotavljati), pripraviti (pripravljati): Ter. idr., fugam ex Italiā Ci. ali itineribus diversis fugam C. skušati pobegniti, dedecore potius quam manu salutem S. iskati rešitev, skušati se rešiti, alicui ignominiam L. koga spraviti v sramoto, koga osramotiti, alicui invidiam Q., tudi invidiam in aliquem Ci. skušati komu nakopati zavist, vzbuditi pri drugih zavist do koga, ultionem Vell. iskati povod za maščevanje, quaesita mors T. prostovoljna smrt. β) pridobi(va)ti (si), dobi(va)ti, (za)služiti si: Pl., Q., Plin. idr., pecuniam Ci., dotes sanguine quaesitae V., victum vulgo Ter. (o vlačugi), victum sibi Gell., Lact., victoria quaeritur sollicitis armis O., quidquid quaesierat, ventri donabat H., nummos aratro et manu Ci., regnum armis Lucan.; abs.: Ter., Ci., denique sit finis quaerendi H., nec minor est virtus, quam quarere, parta tueri O.
b) skušati izvedeti, hoteti vedeti, (po)izvedeti, poizvedeti (poizvedovati), vprašati (vpraševati), spraševati, po(v)prašati (po(v)praševati): Pl., Ter., quaero: quid facturi fuistis? Ci.; quaerere aliquem, npr. ab ostio (ianuā) Ci. vprašati po kom pri hišnih vratih; quaerere aliquid ali de aliquā re vprašati (vpraševati), po(v)prašati (po(v)praševati) po čem, za kaj, zaradi (glede) česa: luctum tuorum, causas V., Nerviorum de naturā … Caesar cum quaereret C., de Clodii reditu Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quaesivit, ubi tuto viveret N., verum sit an falsum Ci., si incolumis evasisset L., quaerant, num quid … Ci.; vprašana oseba (v sl. v acc. ali gen.) stoji v lat. v abl. večinoma za ab, abs, pa tudi z de in ex: quaesivit a medicis, quemadmodum se haberet N., quaero abs te, teneasne memoriā Ci., ex me quaesieras, nonne putarem Ci., quaerit ex solo ea, quae in conventu dixerat; … eadem ab aliis quaerit C., de te ipso, Vatini, quaero, utrum … an … Ci.; v poklas. lat. se izpušča prvi člen ločnega vprašanja: quaesito (abl. abs.), an venisset T. na vprašanje, ali je prišel, quaesitum est, an danda esset inquisitio Plin. iun. — Poseb. izrazi: quid quaeris? H. kaj še sprašuješ? = skratka, noli quaerere! Ci. ne sprašuj! = z eno besedo!, si quaeris Ci. če hočeš kaj več (iz)vedeti; occ. α) zastaviti (zastavljati) kako znanstveno vprašanje, po(v)prašati (po(v)praševati) koga glede kake znanstvene stvari, kakega znanstvenega vprašanja ali problema: si quis quid quaereret Ci., multa ex eo saepe quaesivi Ci., naturā fieret laudabile carmen an arte, quaesitum est H., quaeritur inter medicos, cuius generis aquae sint utilissimae Plin. β) koga na natezalnici (sodno, pred sodiščem) vprašati (vpraševati), izprašati (izpraševati), zaslišati (zasliševati): de morte alicuius Ci., de servo tormentis Ci., in dominos quaeri de servis iniquum est Ci. sužnje na natezalnici spraševati njihovim gospodarjem v škodo. γ) kaj sodno preisk(ov)ati, vzeti pod sodno preiskavo (preiskovanje), posvetovati se o čem, glede česa: coniurationem L., rem per tormenta Suet., ne quaerere quidem de tanta re N., ratio perficiendi consilii quaerebatur C. posvetovali so se, kako bi se … , quaeramus reliquorum sententiam Ci.; abs.: coëgit consules circa fora proficisci ibique quaerere et iudicia exercere L.
c) iskati kaj = misliti na kaj, o čem, razmišlj(ev)ati, premišlj(ev)ati, gledati po čem, za čim: quaerere consilium Ter. ali novum (sc. consilium) S. ali consilia belli Hirt. snovati, aliquid duram in dominam Pr., labente die convivia quaerit V. misli na … , si želi (si priželeva), quaesitae artes V. izumljena (umetelna) sredstva; z odvisnim vprašalnim stavkom: quaerere ipse secum … coepit, quibusnam rebus … maximam … pecuniam facere posset Ci., quaeramus, quonam modo maxume ulti sanguinem nostrum pereamus S.; z inf.: ne quaere doceri V. ne skušaj (ne trudi se) izvedeti; occ. iskati kaj, želeti, poželeti, zaželeti si česa, kaj, hlepeti (dehteti) po čem, hoteti, (željno) pričakovati: Vell., pocula aurea H., solacia Cu., eas se balneas … ex censu quaerere Ci., virtutem incolumem odimus, sublatam ex oculis quaerimus Ci., quaerit patria Caesarem H.; s finalnim stavkom: quaeris, ut suscipiam cogitationem, quidnam … Ci. ep., quaerere et petere, ut … Gell.; z inf.: Iust., Lucr., Ph., Plin., Sen. ph. idr., si quaeris descendere O., abrumpere lucem V., mitibus mutare tristia H., mutare sedes T., quaerentem dicere plura reppulit V. ki je hotel več povedati, causam si quis cognoscere quaerit O. — Od tod

I. adj. pt. pf. quaesītus 3

1. narejen (natezan), prisiljen: asperitas, comitas T.

2. izbran, izboren, izvrsten, nenavaden, izreden, izjemen: leges quaesitiores Solon perscripsit T., epulae quaesitissimae S. fr., honores quaesitissimi T. —

II. subst. pt. pf. quaesītum -ī, n

1. (pri)dobitek, pridobljeno blago: quaesiti tenax O., attentus quaesitis H., ante quaesita H. prej pridobljeni (nabrani) zakladi.

2. zastavljeno vprašanje: accipe quaesiti causam O.

quarter¹ [kwɔ́:tə] samostalnik
četrtina, četrt (a quarter of an hour četrt ure; for quarter the price, for a quarter of fhe price za četrtino cene)
četrtina funta (0,113 kg); četrtina milje, tek na četrt milje (he won the quarter zmagal je v teku na četrt milje)
mera za tkanine, četrtina jarda (22,8 cm); trgovska mera, četrtina stota (28 funtov, 12,7 kg, ameriško 25 funtov, 11,34 kg; britanska angleščina 2,91 hl)
ameriško, škotsko šolsko četrtletje; četrtletje, kvartal; četrtina zaklane živali, ena od štirih nog, hrbet konja
grboslovje eno od štirih polj grba
astronomija lunin krajec (first quarter prvi krajec, last quarter zadnji krajec)
ameriško četrt dolarja, novec za 25 centov; mestna četrt, kvart (residential quarter stanovanjska četrt)
stran neba, smer vetra (what quarter is the wind in? iz katere strani piha?, figurativno od kje piha veter?)
predel, kraj (in this quarter v teh krajih)
smer (in that quarter v ono smer)
stran (from another quarter z druge strani)
vir (from a good quarter iz dobrega vira)
družbeni krog (in government quarters v vladnih krogih)
usnje za peto (čevlja)
tehnično 4 palce širok kos lesa (v tesarstvu)
vojska, (tudi množina) stan, bivališče (to be confined to quarters biti v hišnem priporu)
(tudi vojska) milost, prizanašanje, pomilostitev (to find no quarter with ne najti milosti pri)
navtika bok krme (on the port quarter na levi strani krme)
navtika borbeni položaj posadke (to beat to quarters sklicati posadko na položaje)

to ask (ali call, cry) for quarter prositi za milost
to give quarter izkazati milost, pomilostiti
to give fair quarter prizanesti
a bad quarter of an hour neprijetni trenutki
at close quarters od blizu, v neposrednem stiku (spopadu)
to live in close quarters stanovati na tesnem
from every quarter; ali from all quarters od vseh strani
hind quarters stegna
high quarters višji krogi
it has gone the quarter ura je odbila četrt
the proper quarter pristojno mesto
to take up one's quarters nastaniti se
to beat up the quarters of pogosto obiskovati

quartier¹ [kartje] masculin

1. četrt(ina); četrtleten obrok, kvartal

le premier, le dernier quartier de lune prvi, zadnji lunin krajec
couper en quatre quartiers razrezati na štiri enake dele

2. kos, reženj, krhelj

un quartier de rocher kos (blok) skale
un quartier d'orange krhelj oranže
mettre en quartiers razčetveriti

3. stopnja plemiškega porekla

4. krilo sedla; opetnica (usnje na zadnjem delu čevlja)

5. mestna četrt, okoliš, rejon

les quartiers résidentiels, pauvres stanovanjske, revne mestne četrti
les bas quartiers četrti z najnižjim slojem prebivalstva
les quartiers commerçants (bourgeois, ouvriers) trgovske (meščanske, delavske) četrti
le Quartier latin Latinska četrt v Parizu
faire les visites du quartier napraviti obiske pri sosedih

quarto

A) agg. četrti:
due alla quarta mat. dve na četrto potenco
la quarta elementare šol. četrti razred osnovne šole
la quarta dimensione četrta dimenzija, čas
il quarto potere sedma sila, novinarstvo
il quarto mondo polit. tretji svet
quarta malattia med. četrta bolezen

B) m

1. četrtina
primo, ultimo quarto astr. prvi, zadnji lunin krajec

2. četrtinka, četrt litra; četrt kilograma:
cappotto tre quarti, un tre quarti obl. tričetrtinski plašč
un quarto d'ora, un quarto četrt ure

3. ekst. trenutek:
avere il proprio quarto d'ora di notorietà doživeti svojih pet minut, svoj trenutek slave
passare un brutto quarto d'ora pren. biti v težavah, v škripcih
quarto d'ora accademico akademska četrt (ure)
quarti di finale šport četrtfinale

4. tisk kvart, četverka:
in quarto v kvart formatu

5.
quarti di nobiltà plemeniti predniki

6. navt. štiriurno dežurstvo

que (iz indoev.*qu̯e, ki spada k pronominalnemu deblu *qu̯o [prim. qui], prvotno „kakor“; prim. skr. ca, gr. τε, frig. κε, faliskiško cue, venetsko ke, got. -h [v ni-h = lat. ne-que, ne-c], osk. nep, nip, neip = lat. neque = umbr. neip, nep), naslonka in, pa, ter. Prvotno edini vezalni veznik (conj. copulativa), zato v uradnem slogu vedno pogosto rabljen; v ne-c in ac po sinkopi okrajšan iz ne-que, ut-que

1. raba: que veže pojme ali misli v medsebojno odvisno celoto, npr.: senatus populusque Romanus Ci. idr. = vsa zakonodajna oblast v Rimu, Iuppiter ceterique immortales Ci., ius vitae necisque C., ius fasque S., T. človeško in božje pravo, terra marique Pl., Ci., S. idr.; aliteracijska rekla: domi duellique L., ferro flamināque Ci., L., V., locus lautiaque L. stanovanje in oskrba, armis animisque L., bonum, faustum, felix fortunatumque Ci., longe lateque C., Ci., L. Tako tudi pri stavkih: Aristides in contionem venit dixitque perutile esse consilium Ci.; zato stoji que poseb., da priklepajoč zadnjo misel zaključuje prejšnjo poved: male pugnatum est et Ianiculum hostes occupavere obsessaque urbs foret, ni … L. Tako pogosto sklepajoč iz prehajajoče povedi, zlasti ob koncu dokazovanja = in zato, in torej, in zategadelj, in zaradi (izza) tega: legatus multos annos in exercitu Caesaris fuerat summamque scientiam rei militaris habere existimabatur C., cumque … Ci. in ker torej (tedaj). Pristavlja misel v pojasnilo: C., S. idr., minus quam ad Ticinum fefellit missisque Numidis Romanos turbasset, nisi … L. in sicer bi bil … Zaključuje s čim podobnim: Ci., duos flamines adiecit, Marti unum, alterum Quirino virginesque Vestae legit L. in takisto; ali z različnim: dives miserque H. in vendar, in pri (vsem) tem, uri virgis ferroque necari H. ali; pogosto nam. ve, poseb. za veznikom aut: Lyciam Xānthique fluenta V., aut pelago Danaum insidias … praecipitare iubent subiectisque urere flamis, aut terebrare … V. Za nikalno mislijo zaključuje que z nasprotjem: non nobis solum nati sumus ornatūsque nostri partem patria vindicat Ci. (poudarjeni) in = (in) temveč, marveč, ampak, tako tudi: non prodidit monuitque N., non temere movendam rem tantam expectandosque ex Hispaniā legatos censebant L. Que zaključuje splošno misel in jo pritika posebnemu primeru: Suet., Achaiam omnemque Graeciam Ci. ali largitiones temeritatisque invitamenta L. = in sploh; v govorni figuri stopnjevanja (gr. κλῖμαξ, gradatio) ob zadnjem zaključujočem členu = in celo: uxores habent deni duodenique inter se communes C., ter quaterque V. ali celo; que poseb. poudarja besedo, na katero se navezuje oz. naslanja: Iovi disque ago gratias Pl. Jupitru ali mar vsem bogovom. —

Opomba:
a) que za multi (pauci, unus) se ne sloveni: multa graviaque vulnera mnoge hude rane, multae ingentesque insulae mnogi velikanski otoki, unus angustusque aditus en ozek dohod.
b) -que v govorni figuri ἑ`ν διὰ δυοῖν; npr.: tenebrae vinculaque temna ječa, temnica, proditio ignaviaque malodušna izdaja, legibus paremur oboedimusque sino brezpogojno pokorni, triumphus meritus debitusque več kot zaslužen triumf, ingenue aperteque popolnoma neprikrito, kar naravnost.

2. mesto v stavku:
a) sredi stavka se que priveša prvi besedi pridruženega dela: summam copiam facultatemque dicendi Ci.
b) pri lastnih imenih le predimku (praenomen, ki je pravo ime): praeter te Publiumque Clodium Ci., Cnaeusque Pompeius Ci.
c) prepozicijam pri anafori: sine scuto sineque ferro Ci., eum per amicitiam perque rem publicam obsecrat S.; tako pogosto pri enkratnem ex: recte exque re publica Ci., exque eo tempore Ci.
d) sicer šele besedi, ki je zvezana s praep.: ex quibusque rebus Ci., in foroque N., sub occasum solis C., ad otiumque Ci.
e) svobodneje pri pesnikih in N.: aque Chao densos divom numerabat amores V., pacis mediusque belli H. (nam. pacis bellique medius), ut cantūs referatque ludos H. (nam. ut cantūs ludosque referat), terrā dum sequitur mari Tib. (nam. terrā marique dum sequitur), adque regem, deque eis rebus, proque pristinā amicitiā N.

3. podvojitev: que … que (prim. ἀνδρῶν τε ϑεῶν τε Hom.) in tudi, tako … kakor, kakor … tako tudi, nekaj (nekoliko) … nekaj (nekoliko), deloma … deloma, in … in, i … i. V prozi le
a) kadar je prvi člen pron.: meque meumque regnum S., seque remque publicam S.
b) pri dvojnem relativnem stavku: quique Romae quique in exercitu erant L., figurae quaeque in sensibus quaeque in verbis sunt Q.; pesn. pod nobeno omejitvijo: liminaque laurusque V., sideraque ventique nocent O., petimusque damus H. Tudi que … que … que (celo štirikrat in še večkrat): Ter., regnaque tristia divasque mortalesque turbas H., gaesaque latratorque Cydon tectumque focique Sil., tectumque laremque armaque Amyclaeumque canem Cressamque pharetram V.; nam. drugega que pogosto et, ac (atque): accipioque et volo Ter., hastaque et gladius S., seque et oppidum S., seque ac liberos T., uterque opibusque atque honoribus perviguere T.; redko et … que: et singulis universisque L.

Opomba: V arzi je pogosto dolg: Noemonaque Prytaninque (po: Νοήμονά τε Πρύτανίν τε Hom.) V., Faunique Satyrique O., liminaque laurusque V.

Quīntiliānus, starejše Quīnctiliānus -ī, m Kvin(k)tiliján, rimski priimek. Poseb. M. Fabius Quintilianus Mark Fabij Kvintilijan iz mesta Kalaguris v Hispaniji, predstojnik retorske šole v Rimu za časa Flavijcev, sloveč učitelj govorništva, prvi od države nastavljeni in plačani učitelj govorništva v Rimu; njegova najznamenitejša učenca sta bila Plinij mlajši in Juvenal. Napisal je tudi 12 knjig De institutione oratoria oz. Institutio oratoria (Vzgoja govornika): Plin. iun., Iuv., Mart., Aus. (ki ga na kratko imenuje tudi Fabius).

quis-que, quid-que (subst.) in quisque, quae-que, quod-que (adj.), pron. indefinitum (pravzaprav „in kdo“) vsak zase, sleherni (zase), vsak(do) brez izjeme (razlike, razločka), vsakteri: Ci. idr., res ut quaeque est H.; kot naslonka stoji ta pron. nav. tik za poudarjeno besedo, poseb.

1. za vrstilnimi števniki: Pl., Col., Plin. idr., quinto quoque anno Sicilia tota censetur Ci. vsako peto leto, primo quoque tempore, die Ci. brž (prej) ko mogoče, čim hitreje, kar prvi dan, ko bo mogoče, tertio quoque verbo Ci. pri vsaki tretji besedi, prima quāque occasione Plin. iun. kar ob prvi priložnosti, čim prej, tem bolje, quotus quisque iuris peritus est? Ci. vsak kolikoteri … ? = kako malo jih je … !, primum quidque videamus Ci. eno za drugim.

2. za ūnus (in povezano z njim) unus-quisque, una-quaeque, unum-quidque (subst.) in unum-quodque (adj.) vsak posamezni(k), sleherni(k), slednji, vsak(do): unusquisque opiniones fingebat C., quaerit ex iis singillatim, respondit unusquisque Ci., leviter unumquidque tangam Ci., unumquodque malum Ci.; s partitivnim gen.: unumquemque nostrum norunt Ci.

3. za superl.: Pl., L., H., T., Iust., Plin. idr., doctissimus quisque Ci. vsak od najbolj učenih, prav najbolj učeni (možje), prav največji učenjaki, optimae quaeque (sc. leges) Ci. prav najboljši (zakoni), optimum quidque rarissimum est Ci. prav najboljše je … , čim bolje je kaj, tem redkejše je; pl.: difficillima quaeque Cu., recentissima quaeque Ci., optimi quique Ci. prav najboljši, vsi dobri.

4. za relat. in odvisno vprašalnimi besedami: H. idr., quorum quisque capi posset C., constituit, quantum quaeque civitas daret N., videndum est, quid quisque sentiat Ci., Messanam ut quisque venerat Ci. brž ko je kdo prišel, quem quisque norit autem, in hac se exercent Ci. vsak se vadi v umetnosti, ki se je je naučil, tantum, quantum quisque potest, nitatur Ci. vsakdo naj se trudi (naj si prizadeva), kolikor more; pron. podvojen: quod cuique optigit, id quisque teneat Ci.; redko za abl. mensurae: H., Cels. idr., quo quisque (kdo) est sollertior, hoc docet laboriosius Ci., quo (quanto) quisque est doctior Ci.

5. za refleksivom: Pl., Varr., O., Cu., Iust., T. idr., suo quique iudicio utendum Ci., suam quisque culpam auctores ad negotia transferunt S., sui cuique mores fingunt fortunam hominibus N., aliae totidem suae cuiusque legionis subsequebantur C., pro se quisque ad populum loquebatur Ci. vsak je govoril zase, sibi quoque tendente L. Za subj. v pl. stoji predikat v sg.: multi … sibi quisque … ex victoriā talia sperabat S., poëtae suum quisque opus a vulgo considerari vult Ci. ali pl.: nostri sibi quisque consulunt S., equites peditesque in suis quisque centuriis adessent L., ultimi erant cum suis quisque ducibus Cu.; tako tudi: multis sibi quisque imperium petentibus S. in za kolektivnim subj.: hinc senatus, hinc plebs, suum quisque intuentes ducem, velut in acie constiterant L.; celo: ubi quisque vident Pl. (constructio ad sensum). Nenatančno se nanaša quisque (= uterque) na dve stranki: ut … ambo exercitus … suas quisque abirent domus L., duas civitates ex unā factas, suos cuique parti magistratūs … esse L. Sloneč na rabi tega pron. za refleksivom: laudati pro contione omnes (prav vsi, čisto vsi) donatique pro merito quisque L. po svoji zaslugi (vsak posameznik). Po ljudski govorici uporabljajo pisci komedij quisque v pomenu pron. quisquis in quicumque: quemque attigit, magno multat infortunio Pl.; tako tudi: quisque legem sanxerit Aus.; quisque o ženskah: omnes meretrices, ubi quisque habitant Pl., quo quisque pacto hic vitam vestrarum exigat Ter. — Od tod adv. abl. sg. n quōque na vsako stran, vsekam(or), (vse)povsod; poseb. v zvezi quōque-versus (quōque-versum) C.; gl. to besedo.

računalništvo samostalnik
1. (veda) ▸ számítástechnikaPovezane iztočnice: teoretično računalništvo, tehnik računalništva, inženir računalništva, kvantno računalništvo, elektrotehnik računalništva

2. (izobraževalni program) ▸ számítástechnikaHotel sem se že vpisati na računalništvo, a sem potem vseeno ostal pri matematiki. ▸ Már korábban is be szerettem volna iratkozni számítástechnika szakra, de aztán mégis maradtam a matematikánál.
Ko je končal tretji letnik računalništva, je odšel čez veliko lužo v Los Angeles, kjer so ga takoj sprejeli v dramsko šolo. ▸ Amikor befejezte a számítástechnika szak harmadik évfolyamát, elment a tengerentúlra Los Angelesbe, ahol azonnal felvették a drámaiskolába.

3. (o napravah) ▸ számítástechnika
Ključna naprava mobilnega računalništva je vsekakor prenosni računalnik. ▸ A mobil számítástechnika kulcsfontosságú eszköze mindenképpen a hordozható számítógép.
Povezane iztočnice: osebno računalništvo, mobilno računalništvo, računalništvo v oblaku, omrežno računalništvo

4. (uporaba računalnika) ▸ számítástechnikaVsako leto organizirajo osnovni in nadaljevalni tečaj računalništva ter angleškega jezika. ▸ Minden évben megszervezik az alap és a haladó számítástechnika- és angoltanfolyamokat.Osnov računalništva se učijo na primer tako, da si s pomočjo računalnika izdelajo osebno vizitko ali nalepko. ▸ A számítástechnika alapjait például úgy tanulják, hogy számítógép segítségével kidolgozzák a személyes névjegykártyájukat vagy matricájukat.

randi samostalnik
1. neformalno (zmenek) ▸ randiSte naposled le zbrali dovolj poguma in jo povabili na prvi randi? ▸ Végül összeszedte a bátorságát, és meghívta első randira?

2. neformalno (srečanje) ▸ randi
Policisti so ga odpeljali na treznjenje na policijsko postajo, kjer je preživel noč, obeta pa se mu tudi randi s sodnikom za prekrške. ▸ A rendőrök bevitték kijózanodni a rendőrállomásra, ahol az éjszakára is ott maradt, de még egy randi is vár rá a szabálysértési bíróval.
So župani železničarjem kaj predlagali, so se z njimi dogovorili vsaj za en randi? ▸ Tettek valamilyen javaslatot a polgármesterek a vasutasoknak, legalább megbeszéltek velük egy randit?

razred moški spol (razréda …)

1. die Klasse (cenovni Preisklasse, davčni Steuerklasse, eksplozivni Explosionsklasse, kakovostni Qualitätsklasse, Güteklasse, kristalni Kristallklasse, luksuzni Luxusklasse, nevarnostni Gefahrklasse, odpornosti proti ognju Feuerwiderstandsklasse, standardni Standardklasse, tržni Handelsklasse, turistični Touristenklasse, volilni Wählerklasse, zavarovalni Versicherungsklasse)
razred zase die Sonderklasse

2. družbeni: die Klasse, Gesellschaftsklasse (delavski Arbeiterklasse, srednji Mittelklasse, višji Oberklasse)
pravosodje v interesu vladajočega razreda die Klassenjustiz

3.
plačilni razred die Besoldungsklasse, die Besoldungsgruppe, die Dienstaltersstufe, die Gehaltsstufe, Gehaltsklasse, die Vergütungsgruppe
zavarovalni razred Beitragsklasse
cenovni razred die Preislage, die Preisklasse
v srednjem cenovnem razredu mittelpreisig

4. v šoli: die Klasse (prvi erste …), die Schulklasse; prostor: der Klassenraum, das Klassenzimmer, die Klasse
ponavljati razred [sitzenbleiben] sitzen bleiben, nicht versetzt werden
pustiti ponavljati razred koga (jemanden) [sitzenlassen] sitzen lassen
vpisati v prvi razred (ein Kind) einschulen
zadnji razred die Entlassungsklasse
predstavnica/predstavnik razreda die Klassensprecherin, Schülersprecherin/ der Klassensprecher, Schülersprecher
srečanje razreda das Klassentreffen
učenec prvega/drugega/tretjega … razreda der [Erstkläßler] Erstklässler/[Zweitkläßler] Zweitklässler/[Drittkläßler] Drittklässler
najboljši v razredu der Klassenbeste ( ein -r)
število učencev v razredu die Klassenstärke
z … razredi -klassig (s štirimi vierklassig)

5. šport die Klasse (mladinski Jugendklasse, članski Seniorenklasse, čolnov Bootsklasse)
|
… srednjega razreda Mittelklasse-
(avtomobil der Mittelklassewagen)
železnica prvega/drugega razreda Erste-Klasse/Zweite-Klasse
(oddelek das Erste-Klasse-Abteil, vagon drugega razreda der Zweiter-Klasse-Wagen)
po razredih klassenweise
figurativno razred zase die Extraklasse

rázred (učilnica) classroom, schoolroom, form room; (stopnja osnovne šole) standard, ZDA grade, (srednje šole) form; (učenci, dijaki) class; (rang) rank; (v vlaku)

prvi (drugi) rázred first (second) class; (službeni) rating
prvi v rázredu top boy, the top of his class
delovni rázredi working classes pl
razdelitev v rázrede classification
razdeliti v rázrede to classify, to class

recēssus -ūs, m (recēdere)

I. vrnitev, vračanje, povratek, umik(anje), odstòp, odstópanje (naspr. accēssus, prōcēssus)

1. vrnitev, vračanje, povratek: hiemem opperiri nec sicut aestivas aves statim autumno tecta ac recessum circumspicere L., recessum primis ultimi non dabant C.

2. pren. oddaljevanje, odtekanje, oseka: maris accessus et recessus Ci. plima in oseka, lunae accessus et recessus Ci. približevanje in oddaljevanje, accessus et recessus (sc. aestuum marinorum) Ci. dotekanje in odtekanje = plima in oseka.

3. pren. umikanje, odvračanje, mržnja, odpor do česa: natura bestiis dedit cum quodam appetitu accessum (instinktivno nagnjenje, instinkt, čut, nagon) ad res salutares, a pestiferis recessum Ci.

4. pren. umik(anje), odstòp, odstópanje: tum accessus (zalete, nalete, poskuse, pristope) ad causam, tum recessus Ci., strenua ingenia, quo plus recessus sumunt, hoc vehementiores impetus edunt Val. Max., ut metus recessum quendam animi et fugam efficiat Ci. umik in pobeg. —

II. meton. o oddaljenih ali odmaknjenih delih ali krajih

1. ovinek, poglobitev, poglabljanje, uglobitev, uglabljanje, vbočenost, ozadje, konkr. vboklina, upogib, brezno, zaliv ipd.: spelunca vasto submota recessu V., processus singulorum et recessus Cels. štrline (izbokline, štrleči deli) in vbokline (upognjeni, vbočeni deli), gemmae Plin., aprici montium recessus Plin. planinska brezna, Oceanus Europam recessibus (zalivi) crebris excavans Plin., oris Q.

2. odmaknjenost, umaknjenost, samota, umik: mihi solitudo et recessus provinciae est Ci., tuti recessus V., nos terrarum ac libertatis extremos recessus ipse ac sinus (zaliv) famae in hunc diem defendit T.; poseb. (konkr.) soba, sobana: marmoreo superi sedere recessus O. skrivna soba, domus in multos diducta recessus Q.

3. osamljen (odmaknjen, oddaljen, osamel) kraj, zakot(ek), zakotje, skrivališče, kot, luknja: Ci. idr., Phrygiae recessus omnes L. vse luknje, recessus speluncae similis O., descripto in omnes recessus maris praesidio navium Vell., magni recessus Cu. širni parki.

4. metaf. kot, kotiček, luknja, guba, ozadje: in animis hominum latebrae sunt et recessus Ci. koti, kotički, gube, sed habeat tam illa in dicendo admiratio ac summa laus umbram aliquam et recessum, quo magis id, quod erit illuminatum, exstare atque eminere videatur Ci., grammatica plus habet in recessu quam fronte promittit Q. ima več skritega v ozadju (= več skriva v ozadju), kot pa obljublja spredaj (= kaže na prvi pogled).