Franja

níkdo nobody; no one

nikomur nisem nič rekel I didn't say anything to anyone, I didn't tell anyone a thing
nikogar nisem videl I didn't see anybody, I saw nobody
níkdo od nas ni tega videl none (ali not one) of us saw it
nikogar ni, ki tega ne bi vedel there is no one, who doesn't know that, that's general knowledge

nȉko nȉkoga zaim.
1. nikdo: niko se ne javlja dobrovoljno; nikoga ne obavezuju ova obećanja; nikomu se ne treba približavati; to mu je skresao u brk, pa nikome ništa potem pa nič; ni od koga nisam saznao pravu istinu; ni s kim se ne druži; proveo se kao niko njegov imel se je zelo slabo; niko živi ne zna za ovu tajnu prav nikdo ne ve za to skrivnost
2. niče: pokazaće se ko je niko, ko je prostak, gl. tudi nitko

ni-si, conj. (iz *nĕ- in si)

1. kot stavčna nikalnica, ki zanika sam pogoj in izraža, da velja poved glavnega (nadrednega) stavka, če morda ne nastopi to, kar je izraženo v (kondicionalnem) odvisniku = če ne, ako ne, ko ne bi, da ne (z indik.): quid tu, malum, curas, utrum crudum an coctum ego edim, nisi tu mihi es tutor? Pl., nisi quid me fefellerit Ter., nisi me animus fallit, hic profectost anulus Ter., nisi me animus Ci., S., nisi fallor V., vitis, nisi fulta est, ad terram fertur Ci., at memoria minuitur. Credo, nisi eam exerceas Ci., Aegyptum penetravit, nisi exercitus sequi recusasset Suet. Kadar je v trdilnem kondicionalnem stavku zanikana samo ena beseda (en pojem), stoji sī … nōn ali sī minus (gl. to besedo pod parum), poseb. če je v kondicionalnem stavku zamolčan glag., ki ga moramo dostaviti iz nadrednega stavka: si non virtute, at humanitate eius delectamini Ci., quantum fit mali, si iratum non stultum, si non levem testem laeseris Ci., non intellego quam ob rem non, si minus illa subtili definitione, at hac volgari opinione ars (sc. oratoris) esse videatur Ci.; včasih, zlasti če ne sledi at, certe, tamen ipd., je od piščevega dojemanja odvisno, ali bo misel vpeljal z nisi (torej pogojno zanikal) ali s si … non (torej zanikajoč izrazil pogoj): hic multum ducem summum Agesilaum impedivit saepeque eius consiliis obstitit, neque vero non fuit apertum, si ille (sc. Conon) non fuisset, Agesilaum Asiam Tauro tenus regi fuisse erepturum N., cum Epaminondas Spartam oppugnaret essetque sine muris oppidum, talem se imperatorem praebuit, ut eo tempore omnibus apparuerit, nisi ille fuisset, Spartam futuram non fuisse N., quae (sc. oratio) nisi subest res ab oratore percepta et cognita, inanem quandam habet elocutionem et paene puerilem Ci. (De orat. 1, 20), haec autem oratio, si res non subest ab oratore percepta et cognita, aut nulla sit necesse est aut omnium inrisione ludatur Ci. (De orat. 1, 50).

2. conj., ki stoji za kako nikalnico = razen če, razen da, razen, samo da, kakor, kot: dicere nemo potest, nisi qui prudenter intellegit Ci., nihil aliud fecerunt nisi rem detulerunt Ci., negat Epicurus iucunde posse vivi, nisi cum virtute vivatur Ci., numquam nisi hieme Ci., ne quis enuntiaret, nisi quibus mandatum esset C., nullum esse imperium tutum nisi benevolentiā munitum N., respondit non aliter neque classem revocaturum neque exercitum reducturum nisi sibi et tota Cypro et Pelusio agroque qui circa Pelusiacum ostium Nili esset cederet[ur] L. drugače ne … , razen če … , le proti temu … , da; (pomni: nihil nisi, nihil (ali non) aliud nisi = nič drugega kot, izključno le, se razlikuje od nihil (non) aliud quam = nič drugega kot = popolnoma, povsem isto kot (želi povedati, da je eno povsem isto kot drugo, ki se mu pristavlja; prim.: erat enim historia nihil aliud nisi annalium confectio Ci. in agitur nihil aliud in hac causa Quirites, quam ut … Ci.); nikalnica pogosto stoji za veznikom: hoc primum sentio, nisi in bonis amicitiam esse non posse Ci., id nisi necessario ne faciat Ci., naves nisi in occulto constitui non poterant C. ne drugače kot: non nisi, poklas. (Cels., Col., Sen. ph.) pisano tudi nonnisi, in nisi … non lahko pogosto slovenimo na kratko z le: ea nos videre nisi in tuis tectis non possumus Ci. le pri tebi doma, iuravit se nisi victorem in castra non reversurum C., dracones non erant tacti nisi odore O.; tako je tudi nec … nisi = in le: O., T.; zanikanje je včasih skrito v retoričnem vprašanju: quid sequitur nisi … (= nihil sequitur) Ci., quid aliud expectamus nisi … (= nihil aliud) Ci., quis Sullam nisi maerentem vidit? (= nemo … vidit) Ci., quid petunt alii … nisi … (= nihil petunt) C. Na začetku stavka z novim glag. pomeni nisi = le toliko, samo to, no, ali, vendar (pa): de hac re mihi satis hau liquet: nisi hoc sic faciam, opinor Pl., de re nihil possum iudicare, nisi illud certe mihi persuadeo Ci. ep.; ponekod se kaže v tem primerjanju nenavadna jedrnatost, npr.: id misericordiāne hospitis an pactione aut casu ita evenerit, parum conperimus, nisi, quia illi in tanto malo turpis vita integra fama potior fuit, inprobus intestabilisque videtur (= nisi hoc constat, eum improbum intestabilemque videri) S., plura de Iugurtha scribere dehortatur me fortuna mea; nisi tamen intellego … (nisi tamen hoc scribere placet me intellegere … ) S. — Posebne zveze:
a) nisi si (krepkeje kot nisi) za nikalnimi, pa tudi za trdilnimi stavki = razen če: Kom., L. idr., hem, repudiatus repetor: quam ob rem? nisi si id est, quod suspicor: aliquid monstri alunt Ter., miseros illudi nolunt nisi si se forte iactant Ci., noli putare me longiores epistulas scribere, nisi si quis ad me plura scripsit Ci. ep., nisi siquid in Caesare populoque Romano sit auxilii, omnibus Gallis idem esse faciendum, quod Helvetii fecerint C., quid mea culpa tamen? nisi si lusisse vocari culpa potest O.
b) nisi quod razen da, le da, le s to razliko da, izvzemši da, le s to izjemo da: Pl., Tusculanum et Pompeianum valde me delectant, nisi quod me, illum ipsum vindicem aeris alieni, aere non Corinthio sed hoc circumforaneo obruerunt Ci. ep., ab negotiis numquam voluptas remorata (sc. eum est), nisi quod de uxore potuit honestius consuli S., unde causa et origo peregrino sacro, parum (= non) comperi, nisi quod signum ipsum … docet advectam religionem T., et fecisset, nisi quod felicius iucundiusque est Plin. iun.
c) nisi forte, nisi vērō, tudi samo nisi z ind. če morda ne, bodi le da, bodisi da (prehodni členi, s katerimi se (pogosto iron.) odvrne pričakovan ali le možen ugovor, in to tako, da se kaže na njegovo brezumnost): Eruci criminatio tota ut arbitror dissoluta est; nisi forte expectatis ut illa diluam quae de peculatu ac de eiusmodi rebus commenticiis inaudita nobis ante hoc tempus ac nova obiecit Ci., an est quisquam, qui hoc ignoret? nisi vero existimatis dementem fuisse P. Africanum Ci., quid miramur L. Sullam aliqua animadvertere non potuisse? Nisi hoc mirum est, quod vis divina esse qui non possit, si … Ci.

niti z mezincem ne migniti frazem
(nič ne narediti) ▸ kisujját sem mozdítja
Čeprav so bili o nameravanih tatvinah predhodno obveščeni tako občinski organi kot policija, ni nihče niti z mezincem mignil, da bi te dobesedno napovedane kraje preprečil. ▸ Annak ellenére, hogy a tervezett lopásokról mind a községi szerveket, mind pedig a rendőrséget előzetesen értesítették, senki sem mozdította még a kisujját sem, hogy megakadályozza ezeket a szó szerint bejelentett rablásokat.
Sopomenke: ne migniti z mezincem

nízek (-zka -o)

A) adj.

1. basso; piccolo; poco profondo:
nizko čelo fronte bassa
nizek fant ragazzo piccolo, di bassa statura
nizka voda acqua poco fonda
čevlji z nizko peto scarpe col tacco basso
preleteti v nizkem letu sorvolare a volo basso

2. (ki je ob spodnji, izhodiščni meji) basso; piccolo; scadente:
nizka cena prezzo basso
nizka kakovost qualità scadente
nizka naklada piccola tiratura

3. nižji (primernik) inferiore:
nižji čin grado inferiore
nižje sodišče tribunale di primo grado
nižji razredi osnovne šole classi inferiori della scuola elementare
šol. nižja gimnazija ginnasio inferiore

4. (ki pripada šibkejšim, revnejšim slojem, ki ni cenjen) umile; infimo:
biti nizkega rodu essere di umile origine
opravljati najnižja dela fare i lavori più umili

5. pren. (ki ima negativne moralne lastnosti) basso, volgare:
nizki nagoni bassi istinti

6. nižji (primernik) biol. inferiore:
nižje oblike življenja forme di vita inferiori
nižje živali invertebrati
elementarna, nižja matematika matematica elementare
nižji delavec manovale
voj. nižji oficir subalterno
voj. nižji podoficir graduato
knjiž. nižji sloji plebe
hist. nižji vazal valvassore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. nizka frekvenca bassa frequenza
grad. nizka gradnja costruzione sotto il livello del suolo
meteor. nizka megla nebbia bassa
elektr. nizka napetost bassa tensione
meteor. nizka oblačnost nuvolosità bassa
ekon. nizki donos basso rendimento
lov. nizki lov caccia minuta
šport. nizki start partenza bassa
šport. (tudi ekst.) nizki udarec colpo basso
nizek naslanjač marquise
hidr. nizek vodostaj magra
nizek ženski čevelj ballerina
bot. nizka bilnica festuca (Festuca fumila)

B) nízki (-a -o) m, f, n pl.
nižji (podrejeni) i subalterni
na njej ni bilo nič nizkega non aveva niente di volgare, di vile

njegóv his, (pri neživih stvareh) its

njegóv klobuk (njegóva knjiga) his hat (his book)
neki njegóv prijatelj a friend of his
ta njegóva knjiga this book of his
njegóv pravi bratranec his own cousin
tu ni nič njegóvega there is nothing of his here

njén her; (zaimek; pridevek samo v predikativni rabi) hers

njéna knjiga her book
ta njéna knjiga this book of hers
neka njéna prijateljica a (girl) friend of hers
tu ni nič njénega there is nothing of hers here

no¹ [nou] pridevnik
noben, nobeden

on no account pod nobenim pogojem nikakor
of no account nevažen, nepomemben
no one nihče
no man nihče, noben človek; kdor je vedno proti
no man's land sporno ozemlje, vojska ozemlje med dvema frontama
no parking parkiranje prepovedano
no such thing nič takšnega
there is no denying ne more se zanikati
there is no knowing (saying) nemogoče je vedeti (reči)
vojska, sleng no bon zanič, ne gre
no confidence vote glasovanje o nezaupnici
no doubt seveda, nedvomno
no end zelo, močno, silno
there is no end ni konca ne kraja
to have no end of a time odlično se zabavati
no fear brez strahu, brez bojazni
no go zaman, nemogoče
no meaning nesmisel
by no means nikakor ne
now no mistake dobro me poslušaj
and no mistake gotovo, brez dvoma
no odds nič ne de
no picnic ni lahko, ni šala
in no time takoj, nemudoma, hitro
no two ways about it ni druge izbire
no wonder ni čudno, naravno
no vent nikakor
no song no supper brez dela ni jela
no cards no flowers fraza v angleških osmrtnicah (brez vabil za pogreb, cvetje hvaležno odklanjamo)
no thourough-fare prepovedan prehod

no ne

decir que no ne reči, odbiti
¡bromas no! z menoj se ni šaliti
no hay tal cosa, no tal ne, nikakor ne
no vedo nada (= nada veo) ničesar ne vidim
no tiene apenas pelo skoraj plešast je
pueden no saberlo morda tega ne vedo
no lo haré hasta mañana to bom šele jutri naredil
no es que lo dijese tega jaz nikakor ne bi rekel
no sea que... da ne bi ...; sicer (bi mogel, utegnil)
a no ser que... razen če ...
no más samo; dovolj
entre V. no más kar vstopite, ne delajte ceremonij
no puedo menos de... ne morem si kaj, da ne bi ...
no tengo sino tres pesetas imam samo (še) tri pesete
no lo haré, sino (= si no) máteme V. ne bom tega storil, tudi če me ubijete!
¡castígale si no! kaznuj ga torej!
no sino; no sino que; no sólo, si (que) también; no sólo, sino es ni ... ne samo ... temveč tudi ...
¡que no viene! gotovo ne bo prišel!
¿a que no¿ (ali) morda ne? mar ne?
no bien komaj, brž ko
no obstante kljub, navzlic
no por cierto gotovo ne
no por eso nič manj, pri vsem tem
el no cumplimiento neizpolnitev
¡qué no sabrá él! ta bo pač vse vedel!
¿pués no¿ morda ni res? mar ne? mar nimam prav?
¿cómo no¿ kako da ne; seveda, mislim da
¿es muy bonito, no¿ je zelo lepo, kajne?

noceō -ēre -cuī -citum (sor. z necāre; gl. nex)

I. intr.

1. škoditi, škodovati, oškodovati koga, povzročiti (povzročati), narediti (delati) komu škodo, storiti, prizade(ja)ti komu kaj hudega, kaj žalega, spraviti (spravljati) koga v nesrečo, biti škodljiv, biti neugoden, predstavljati oviro (naspr. prodesse); abs.: arma esse alia ad tegendum, alia ad nocendum Ci., sublato iure nocendi N. žaljenja, alieni nocendi locum dare N. komu pokazati (svojo) slabost, nocendi artes, tempus nocendi V., ne sit vis magna nocendi O., nocendo prosum O., prodesse enim eos (sc. daemonas) putant, cum nocere desinunt, qui nihil aliud possunt quam nocere Lact., nocendi acerbitate conflagrans Amm. strastno škodoželjen; o stvareh: inguen ne existat, papulae, tama, ne boa noxit (gl. opombo) Luc. ap. Fest., ne fluctus, ne vadus, ne piscis aliquā noxit Poeta ap. Fr., prohibet nocere venenum quod tibi datur S. fr., qui (sc. venti) si humidi nocent Vitr., quae nocuere sequar, fugiam quae profore credam H., in corporibus aequis … nihil quod nociturum est medici relinquunt Cu., hic (sc. homo) prodesse vult, illa (sc. ira) nocere Sen. ph., ferox impatiensque natura irritamenta nociturae libertatis evitet Sen. ph.; z dat.: iuro … me nociturum nemini Pl. iura te non nociturum esse homini de hac re nemini Pl., Iuppiter nimio calore hominibus nocet Ci., ut non liceat sui commodi causā nocere alteri Ci., se nociturum (sc. esse) nemini C., supplicibus deorum nocere N. lotiti se jih, qui eorum cuiquam nocuerit L.; z abl.: feminas omnes ubique visu nocere, quae duplices pupillas habeant Ci. ap. Plin., persona … exemplo nocet Vell.; z abl. in dat.: nec (sc. rex) alio loco (z bivanjem kje drugje) disciplinae militari magis nocuit Cu.; z dat. (o stvareh): Val. Max., nocent et frugibus umbrae V., haec nocuere mihi O., maior sum quam cui possit fortuna nocere O., ei materiae nec caries nec tempestas nec vetustas potest nocere Vitr., ne conspectae opes vitae nocerent Iust.; z dat. in abl.: neque enim his (sc. navibus) nostrae (sc. naves) rostro nocere poterant C.; (le enkrat) z adversus: quod adversus eum non nocuit Ulp. (Dig.); z notranjim obj.: si servus noxam nocuit Tab. XII če je suženj prizadejal kako škodo, če je suženj kaj zagrešil, ob eam rem noxam nocuerunt L. (stalno fecijalsko besedilo) so se pregrešili, noxiam nocere Iulianus ap. G. (Dig.); z acc. pron. n.: si uredo aut grando cuippiam nocuit Ci., ne quid sibi ne rei publicae nocere posset Ci., nihil iis nocituros hostes C., nihilum nocere lagoenis H. prizanašati steklenicam = zmerno piti, quam metui, ne quid Libyae tibi regna nocerent V., quantum illi nocuere greges durique venenum dentis V.; s subjektnim inf.: quid temptare nocebit? O. kaj bi lahko poskus škodil?; s subjektnim ACI: nocet esse deum O. na svojo škodo sem bog, nocet esse sororem O.; v pass. brezos.: Vitr., Sen. ph., neque diem decet me morari neque nocti nocerier (= noceri) Pl., ut ne cui noceatur Ci., mihi quidem ipsi nihil ab istis iam noceri potest Ci., ne quid eis noceatur C., relinquebatur ut neque longius ab agmine legionum discedi Caesar pateretur et tantum in agris vastandis incendiisque faciendis hostibus noceretur C., providebatur, ut potius in nocendo aliquid praetermitteretur quam cum aliquo militum detrimento noceretur C. da bi raje sovražniku delali manj škode kot pa mu … škodili, rostro enim noceri non posse cognoverant C., ipsi vero nihil nocitum iri C. njemu samemu pa res ne bo storjeno nič žalega, quibus haut multo secus quam ferro noceri poterat S. fr., noceri enim ei, cui hac lege non liceat L., quatenus exemplo non nocebatur Vell.

2. biti v napoto (za napoto), delati napoto, napotovati čemu, ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), onemogočiti (onemogočati) kaj: turba nocet iactis telis O., si modo sic faciat, ut lumini noceat Ulp. (Dig.). —

II. trans. oškodovati koga, (po)kvariti kaj, škoditi (škodovati) komu, čemu; v act. le pri poznejših piscih: ut, quod tibi prodest, adversarium noceat Veg., iudica, domine, nocentes me Vulg., si quid voluerit eos nocere It., pogosteje v (osebnem) pass. noceor = trpim (utrpevam) škodo, stori se mi kaj žalega: larix ab (zaradi) suci vehementi amaritudine ab carie aut tinea non nocetur Vitr., neque a tempestatibus neque ab ignis vehementia nocentur Vitr., itaque cum non solum non noceretur, verum etiam quarundam uberibus aleretur, ad ultimum in Oceanum abici iussit Iust., aequum non est nos noceri hoc, quod … Ulp. (Dig.). — Od tod adj. pt. pr. nocēns -entis

1. škodljiv, kvaren, slab: a caulibus … ut a pestiferis et nocentibus (sc. vites) refugere dicuntur Ci., edit cicutis alium nocentius H., nocens ferrum ferroque nocentius aurum O.; adv. nocenter škodljivo, kvarno, v škodo: Tert., magisque nocenter indolescit (sc. abscessus) Cels., robusta crura nec longa sed infestis velut sudibus nocenter armata Col.

2. (kakega hudodelstva) kriv, obtežen s krivdo, hudodelski, hudodelen, zločinski, od tod tudi kazniv (naspr. innocens, innoxius): reus n. Ci. idr., homo Cels., femina Ps.-Q., fac moriendo Antonium nocentiorem Sen. rh., ne nocentiores vos faciat T., in hac libidine hominum nocentissimorum Ci., homo sceleratissimus et nocentissimus Ci., nocentissimus senex Ps.-Q.; kot subst. nocēns -entis, m krivec, hudodelec, hudodelnik, zločinec: nocentem et nefarium impiumque defendere Ci., dolore et cruciatu nocentis suum dolorem lenire Ci.; v pl.: Sen. rh., meritā caede nocentum (gl. opombo) O., nocentissimi Sen. ph. največi hudodelci, največji zločinci.

3. brezbožen, zanikrn, malovreden: se avarissimi hominis cupiditati satis facere posse, nocentissimae (po novejših izdajah nocentissimi) victoriae non posse Ci., nocentissimi mores Q.

Opomba: Star. cj. pf. noxit (= nocuerit): Luc. ap. Fest., Poeta ap. Fr.; inf. pass. nocerier: Pl. — Gen. pl. pt. pr. nocentium: Corn., pesn. tudi nocentum: O.

noir, e [nwar] adjectif črn, črno rjav; temen; mračen; umazan; zloben; populaire pijan; masculin črnec, zamorec, temnopolt človek; črna barva, črnina, črna obleka; médecine modrica, črnavka; familier črna kava; populaire opij; musique četrtinska nota

Afrique féminin noire črnska Afrika
blé masculin noir ajda
liste féminin noire črni seznam
marché masculin noir črna borza
la mer Noire Črno morje
à la nuit noire pozno v noči
tableau masculin noir šolska tabla
la traite des Noirs trgovina s (črnimi) sužnji
point masculin noir (populaire) ogrc
travail masculin noir črno (zakotno) delo
noir comme un four črn kot ogel
habillé de noir črno (žalno) oblečen
il y a des points noirs à l'horizon (figuré) nič dobrega se nam ne obeta
il fait noir noč je, temno je
faire preuve d'une noire ingratitude izkazati se zelo nehvaležnega
avoir le noir (populaire) glavo povešati, pobit biti
broyer du noir s'enfoncer dans le noir predajati se črnim mislim
mettre dans le noir zadeti v črno
se mettre en noir obleči se v črno
porter du noir nositi črno obleko, žalovati
pousser au noir (figuré) še bolj črno slikati stvari, predvidevati najhujše posledice
voir tout en noir videti vse črno
être la bête noire de quelqu'un biti oseba (stvar), ki je komu najbolj antipatična, ki jo sovraži ali se je boji

non [nɔ̃] adverbe ne; kajne

non plus tudi ne
non seulement ne le
dire que non reči, da ne
ce n'est pas beau, non? to ni lepo, kajne?
ah ça! non! tega pa že ne!
non pas kaj še, nasprotno, sploh ne
non sans peine ne brez truda
je ne dis ni oui ni non ne rečem ne da ne ne
non seulement il ne fait rien, mais encore il proteste ne samo, da nič ne naredi, ampak še protestira
il aimait ce quartier de la ville, non pas qu'il füt beau, mais parce qu'il était tranquille rad je imel to mestno četrt, ne zato, ker bi bila lepa, ampak ker je bila mirna
les pays non-engagés neuvrščene dežele
se disputer pour un oui ou pour un non kregati se za vsako malenkost; masculin ne
un non catégorique kategoričen ne

none² [nən] zaimek & samostalnik
nobeden, noben, nihče

none other than nihče drugi kot
none more so than he nihče bolj kot on
we none of us nihče od nas
none but (fools) samo (norci)
none of your tricks! prenehaj s svojimi šalami!
none of that nič takega
he will have none of me ne zmeni se zame, ne mara me
none of your business to ti ni nič mar

nonnulla m malenkost, bagatela, nepomembnost, ništrc:
prendersela per un nonnulla jeziti se za prazen nič

not [nɔt] prislov
ne

not at all nikakor
not to be sneezed at ne da bi zavrgel
not to be thought of izključeno, ni misliti
not a few mnogi
sleng not half zelo, in še kako; ni govora!
as likely as not verjetno
not on your life nikakor, za nič na svetu
more often than not pogosto
not a little mnogo
not in the least niti najmanj
not seldom pogosto
not that ne da morda ni
not the thing ni spodobno
not but what (ali that) čeprav, vseeno
I'm not taking any še na misel mi ne pride
not yet še ne

Not, die, (-, Nöte) (Armut, Knappheit, Elend) stiska, in der Not v stiski; (Gefahr) sila; (dringende Notwendigkeit) nuja; ohne Not brez potrebe; mit knapper Not komaj, komajda; zur Not za silo; keine Not : damit hat es keine Not nič se ne mudi; seine (liebe) Not haben mit imeti težave z; Not leiden trpeti pomanjkanje; wenn Not am Mann ist če je sila; Not kennt kein Gebot/Not bricht Eisen sila kola lomi; aus der Not eine Tugend machen izkoristiti zadrego za pametno rešitev

note¹ [nóut] samostalnik
zapisek, opomba, beležka, notica; pisemce, sporočilo; znamenje, znak
figurativno ton, nota, prizvok, zven
poetično zvok, melodija, (ptičje) petje
glasba (osnovni) ton, nota, tipka
politika (diplomatska) nota
ekonomija račun, bankovec, obveznica
tisk opomba, ločilo
figurativno ugled, sloves, pomembnost
figurativno pozornost

ekonomija note of exchange borzni list
ekonomija advice note sporočilo o pošiljki
ekonomija bought and sold note zaključnica
ekonomija delivery note izročilnica
ekonomija note of hand; ali promissory note zadolžnica
ekonomija as per note po računu
note of exclamation klicaj
note of interrogation vprašaj
family of note ugledna družina
nothing of note nič važnega
worthy of note upoštevanja vreden
politika exchange of notes izmenjava diplomatskih not
to change one's note spremeniti svoje vedenje, svoj ton
to compare notes izmenjati misli, posvetovati se
to give s.o. note of sporočiti komu kaj
glasba to strike the notes udariti po tipkah
figurativno to strike the right note zadeti na pravo struno
figurativno to strike a false note zadeti na napačno struno
to take note of s.th. ozirati se na kaj, zapaziti kaj, posvetiti pozornost čemu
to take (ali make) notes of s.th. zapisovati si kaj
to speak without notes prosto govoriti

nottolino m

1. pomanjš. od ➞ nottola:
fare d'una trave un nottolino kaj velikega skrčiti; pren. ne doseči nič (pri kom), ostati praznih rok

2. mehan. zaskočka, zatič

nóv new; (nedaven) fresh, recent, late; (nenošen, nerabljen) not worn, not used; (neraziskan) unexplored; figurativno (novopečen) freshly baked, fresh; (dodaten) additional, more

skoraj nóv, kot nóv nearly new, as good as new
čisto nóv quite new, spanking new, brand new
Novo leto New Year, New Year's Day
nóva luna new moon
najnovejše novice the latest news
nóva obleka a new dress
Novi svet (Amerika) the New World
nóva moda new look, new fashion
dobiti nóve moči to recover
zame to ni nič nóvega that is no news to me
kaj je nóvega? what's the news?, ZDA what's new?
to mi je nóvo it's news to me
pod soncem ni nič nóvega there is nothing new under the sun
to je bil nóv dokaz njegove nesposobnosti it was a further (ali additional) proof of his incompetence
začeti nóvo življenje (figurativno, poboljšati se) to turn over a new leaf
živeti nóvo življenje to lead a new life
želim vam srečno nóvo leto! I wish you a happy New Year!
nóva metla dobro pometa a new broom sweeps clean
to je nóvo zame (tega še nisem slišal) that's a new one on me

nov|o [ô] srednji spol (-ega …) das Neue; das Novum
je kaj novega? Was Neues?
nič novega nichts Neues, figurativno kalter Kaffee, ein alter Hut
iz starega novo aus alt mach neu
dati/vzeti staro za novo in Zahlung geben/nehmen