Franja

fuir* [fɥir] verbe intransitif (z)bežati, uteči, uhajati; figuré izgovarjati se; puščati (sod); verbe transitif bežati pred, izogibati se, ogniti se

l'hiver a fui zima je hitro odšla
fuir de sa maison, de son pays, de ses parents zbežati z doma, iz domovine, od staršev
un front qui fuit nazaj potisnjeno čelo
fuir le danger bežati pred nevarnostjo
faire fuir quelqu'un v beg koga pognati (zapoditi)
fuir ses responsabilités izogibati se odgovornostim, bežati pred njimi

fūnis -is, m pri Lucr. f. (najbrž sor. z gr. ϑῶμι(γ)ξ vrv(ca), motvoz, trak; prim. fīlum)

1. vrv, konopec (vož, f, vože): Cat., Vitr., Sen. ph., Plin., Q., Iuv., Eutr. idr. alii conantur signum rapere ad se funibus Ci., adductaque funibus arbor corruit O., f. ancorarius C. sidrna vrv, solvitur herboso religatus ab agerre funis O. držalna vrv, litore funem deripere iubet V., naves funibus prosiluere suis V., per extentum funem ire H. plesati po napeti vrvi.

2. preg.
a) v podobi, vzeti od motovila: currente retro funis eat rota H. (če je breme pretežko, se motovilo delavcu izmakne in vrv leze nazaj).
b) v podobi, vzeti od živali ob povodcu: (pecunia) tortum digna sequi potius quam ducere funem H. da se raje pusti voditi, kakor pa da vodi = da služi, kakor pa da zapoveduje.
c) funem reducere Pers. vrv nazaj potegniti = svojo besedo preklicati, misel menjati.
č) ex incomprehensibili parvitate arenae funem efficere Col. kaj nemogočega storiti.
d) funem in diversa distendere Tert. prerešetavati (razpravljati) kaj na vse strani.

fuyant, e [fɥijɑ̃, t] adjectif bežeč, bežen; oddaljujoč se; nestalen; plah, skriven

front masculin fuyant nazaj potisnjeno čelo
regard masculin fuyant plah, skriven pogled

gibanj|e¹ srednji spol (-a …)

1. (premikanje) die Bewegung, -bewegung (cikcakasto Zickzackbewegung, v krogu/krožno Kreisbewegung, naprej Vorwärtsbewegung, navzdol Abwärtsbewegung, navzgor Aufwärtsbewegung, navzven Auswärtsbewegung, nazaj Rückwärtsbewegung, vstran Seitwärtsbewegung; fizika centralno Zentralbewegung, živalstvo, zoologija ciliarno Flimmerbewegung, kemija, fizika molekularno Molerkularbewegung, astronomija planetov Planetenbewegung, plodu Kindsbewegungen množina, geografija zemlje Erdbewegung, zraka Luftbewegung; glavno Hauptbewegung, lastno Eigenbewegung, mišično Muskelbewegung, navidezno Scheinbewegung, nutacijsko Nutationsbewegung, telesno Körperbewegung)

2. tehnika die Bewegung, der Gang (navzgor Aufwärtsgang, navzdol Abwärtsgang, povratno Rückwärtsgang, rotacijsko Rotationsbewegung; bata Kolbenbewegung)

3. (količinski razvoj) die Bewegung, -bewegung, die Entwicklung, -entwicklung (cen Preisentwicklung, Preisbewegung, prebivalstva Bevölkerungsbewegung, populacije Populationsbewegung, tečaja Kursbewegung)
svoboda gibanja die Bewegungsfreiheit, pravo die Freizügigkeit
zmožnost gibanja das Bewegungsvermögen
nauk o gibanju die Bewegungslehre
želja po gibanju der Bewegungsdrang
medicina zdravilno gibanje die Bewegungstherapie
z malo gibanja bewegungsarm
moten v gibanju bewegungsgestört
ki zavira gibanje bewegungshemmend
spraviti v gibanje in Bewegung setzen

gleda|ti¹ [é] (-m) pogledati

1. schauen, blicken, sehen; nesrečo, predstavo ipd.: zuschauen, zusehen, (etwas) mit ansehen; (opazovati) betrachten; filozofija betrachten, anschauen
gledati dol hinunterblicken/herunterblicken, hinunterschauen/herunterschauen, hinuntersehen/heruntersehen
gledati naprej nach vorne schauen/blicken
gledati nazaj zurückschauen, zurückblicken
gledati navzgor hinaufschauen/heraufschauen, kvišku: emporblicken, emporschauen, aufschauen (zu), aufblicken
gledati ven hinausblicken, hinausschauen
gledati skozi kaj durch (etwas) hindurchsehen
gledati za kom/čim (jemandem/etwas) nachschauen, nachblicken

2. (delati …obraz)
žalostno/veselo/jezno gledati traurig/fröhlich/böse dreinschauen, ein (trauriges/fröhliches/böses …) Gesicht machen
gledati kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen

3.
gledati da … (poskrbeti, da …) zusehen, [daß] dass/sehen, [daß] dass …

4.
gledati televizijo fernsehen
gledati barvno televizijo farbfernsehen

5. okno na cesto itd.: gehen auf, liegen zu

6.
gledati na (paziti na) schauen auf, Wert legen auf, na denar: das Geld zusammenhalten
gledati na modo [modebewußt] modebewusst sein
gledati na tradicijo [traditionsbewußt] traditionsbewusst sein
gledati na cene [preisbewußt] preisbewusst sein
|
gledati postrani figurativno von der Seite ansehen/scheel ansehen
spoštljivo gledati aufblicken zu
gledati zviška koga herabblicken auf, herabschauen auf
obožujoče gledati koga (jemanden) anhimmeln
zaljubljeno gledati koga (jemandem) verliebte Augen machen
figurativno gledati kot tele nova vrata vor (etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg/stehen wie die Kuh vor einem neuen Tor

gnati (žênem) pognati, zagnati, nagnati

1. treiben, -treiben (dol hinuntertreiben/heruntertreiben, gor hinauftreiben/herauftreiben, noter hineintreiben/hereintreiben, proč wegtreiben, forttreiben, skupaj zusammentreiben, ven hinaustreiben/heraustreiben, naprej vortreiben, nazaj zurücktreiben); (priganjati) antreiben (tudi tehnika); živino na planino: auftreiben, sömmern; živino s planine: abtreiben, entalpen; figurativno pesem, svojo: treiben, (das alte Lied) aufwärmen

2. pri delu ipd.: abhetzen, abschinden (sich se )

3.
gnati se za čim (etwas) anstreben, hinter (etwas) [hersein] her sein
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele

4.
gnati si k srcu sich (etwas) zu Herzen nehmen

5.
gnati na smeh einen Lachreiz verspüren (ich verspüre …)
gnati na blato einen Stuhldrang spüren

go back neprehodni glagol
vrniti, vračati se; slabšati se, propadati

go back on preklicati, opustiti; izdati
go back on one's promise preklicati obljubo, ne izpolniti je
go back to nazaj poseči po

gradus -ūs, m (gradī)

1. korak, stopinja: PAC. FR., ACC. FR., ENN. FR., TER., SEN. PH., Q. idr. gr. militaris PL., anilis V., tremulus O., gradum facere CI. stopinjo narediti = stopiti, citato (concito) (PH.) gradu L. pospešil je korak, z urnim korakom, hitro = concito gradu PH., (naspr.) quieto et placido gradu PH. počasi in mirno, ingenti gradu O. (gr. μακρὰ βιβάς HOM.) široko stopaje, ingentes gradus ferre O. široko stopati, gradum proferre L. naprej iti, gradum referre L. ali retro dare FL. nazaj iti, gradum inferre T. ali gradum inferre in hostes L. pomakniti se proti sovražniku, gradum conferre spopasti (spoprijeti, zgrabiti) se: L., T., pa tudi = sniti se na pogovor (razgovor), pogovarjati se, razgovarjati se: PL., V., pleno gradu ad castra hostium tendere ali aciem instructam pleno gradu in hostem inducere L. s hitrimi (naglimi) koraki, gradum addere (sc. gradui) L. hitro narediti korak za korakom, suspenso gradu L. po prstih, gradum celerare V. korak pospešiti, hiteti, gradum continere V. ali sistere V., CU. ali sustinere O. ustaviti se, obstati; pren.: (spondēus) habet stabilem quendam ... gradum CI. korak, hod, primus gradus imperii CI. ali capessendae rei publ. N. prvi korak do vladarstva, prvi korak na političnem prizorišču, prius tarda necessitas leti corripuit gradum H. je pospešila (podvojila) korak = se je jela hitreje bližati, mortis gradum timere H. bati se bližajoče se (bližnje) smrti, gradum fecit ex aedilitate ad censuram L. z edilitete je takoj preskočil na cenzorstvo = po ediliteti je takoj postal cenzor, eo gradu via facta est ad consulatum L., primos gradūs (amoris) vicinia fecit O., incipis ... primo lapsus abire gradu PR., non gradu (korakoma, polagoma), sed praecipiti cursu (v naglem teku) a virtute descitum, ad vitia transcursum VELL.

2. occ. kot borilni t. t. zavzeto mesto, stojišče, položaj: de gradu pugnare L. s trdnega položaja (stojišča, mesta, stališča), in suo quisque gradu obnixi pugnabant L., stabili gradu impetum hostium excipere L., gradu movere (aliquem) L. z zavzetega mesta potisniti, pregnati, izpodriniti (koga), hostes gradu demoti (= moti) L., in gradu stetimus, certi non cedere O., stabili gradu e ripa vulnera dirigebant T.; pren. ugoden položaj, ugodna namestitev; mirnost (duha): iterum (Xerxes) ab eodem gradu depulsus est N., de gradu deici CI. pustiti se zbegati, deiectus de gradu CI. EP., non deiectus, ne motus quidem gradu SEN. PH., corda virûm mansere gradu SIL. so ostala mirna.

3. meton. stopnja, stopnica, klin (pri lestvi); večinoma v pl. gradūs stopnice, stopnišče, stolba: cum dextro pede primus gradus ascenditur VITR., scalarum gradus CI., gradūs eiusdem templi tollebantur CI., frequentissimi in gradibus Concordiae (= Konkordijinega svetišča) steterunt CI., aerea cui gradibus surgebant limina V., gr. alti V., longi O. navzdolž se dvigajoče, per gradus deiectus L. ali per gradus dec(idere, per gradus labi L. po stopnicah navzdol, perque quater denos itur in illa gradūs O., pergradus saltare PETR. od klina do klina; occ. v pl. stopnjasto (stopničasto) zgrajene vrste sedežev v gledališču ali odri na cestah za gledalce ob slovesnih sprevodih: subitarii gradus et scaena T., exstructi sunt spectaculorum gradus T.; pren. v sg.: at Novius collega gradu post me sedet uno H. sedi eno vrsto (sedežev) za menoj = je po dostojanstvu eno stopnjo za menoj.

4. metaf.
a) kot agr. t. t. oddelek med razoroma, kraj, leha: gr. soli crudi COL., secundus vel tertius gradus COL.
b) guba, gubica, vraska na konjskem nebu (takih je 12): sanguinem detrahere gradu tertio de palato P. VEG.
c) lasna vrsta, kita las: comam in gradus frangere Q., caput in gradus atque annlos comptum Q., coma in gradus formata SUET.
č) kot glasbeni t. t. stopnja glasov (tonov): sonorum gradūs CI., ab ima (voce) ad summam ac retro multi gradus (sunt) Q.
d) kot gram. t. t. primerjalna stopnja: gr. positivus PRISC., gr. absolutus ali primitivus (= positivus), gr. comparativus, superlativus CHAR.
e) stopnja = red, zaporedje, vrsta: a virtute ad rationem video te venisse gradibus CI. stopnjema, polagoma, renuntiatio gradūs habet CI. ima svoje zaporedje, se vrši zaporedno, perque gradūs (= gradatim) uterum pectusque humerosque manusque ambit (cortex) O., tertio gradu primores civitatis scripserat (heredes) T.
f) stopnja časa, stopnja starosti, doba: gr. temporum CI., Q., aetatis CI. EP., LUCR., VELL., Q., T., inferior gr. aetatis VARR., omnes gradus aetatis CI., per aetatis gradus ali per omnes aetatis gradus SUET., pro gradu aetatis IUST., opportunum quaerere gradum VAL. MAX. ugoden čas, lepo priložnost.
g) vrsta rodu, koleno, člen sorodstva: necessitudinum gr. CI., ille gradu propior sanguinis (krvnega sorodstva) O., totidem gradus distamus a Iove: gr. cognationis SEN. RH., gradu cognationis aliquem attingere SEN. RH. biti s kom v sorodu, nullo gradu contingere Caesarum domum SUET. prav nič ne biti v sorodu s cesarsko rodovino, a matre (po materi, po mleku) aliquem artissimo gradu contingere SUET. biti s kom v najbližjem sorodstvu, affinitatis gr. PLIN. IUN. gradus a consortio coniugii exceptus AMBR. koleno sorodstva, ki prepoveduje zakon (zakonsko zvezo); tudi častna stopnja v človeški družbi, v rodbini ali prijateljstvu: gradus plures sunt societatis hominum CI., gradum filii apud eum habuit L. z njim je bil v sinovskem razmerju, ab illo traditi ad hunc gradum amicitiae tuae ascendimus CI.
h) stopnja v častnih službah, častna stopnja, čast, čin, dostojanstvo: senatorius gr. CI., in amplissimo gradu dignitatis CI., ex tam alto dignitatis gradu CI., altior gr. dignitatis CI., summum ... gradum tenere et dignitatis et gratiae CI., ascendens gradibus magistratuum CI., qui (populus Rom.) te ... tam mature ad summum imperium per omnīs honorum gradus extulit CI., secundum gradum imperii tenere N. = zavzemati prvo mesto za kraljem; tudi brez gen.: quis est civis, praesertim hoc gradu, tam oblitus beneficii vestri CI., eodem gradu fuit apud Alexandrum N. imel je isto dostojanstvo, opravljal isto častno službo.
i) stopnja, razvrstitev po stopnjah, postopnost vsakovrstnega stanja in razmerja: infimus fortunae gradus CI., oratorum aetates et gradus CI., ut gradus essent ambitionis inter aequales CI., mille argumentorum gradus T.

Opomba: Star. gen. sg. graduis: VARR.; dat. sg. gradū: LUC. AP. FEST.; acc. pl. (po 2. deklinaciji) gradōs: PAC. FR.

grede [é]
sem grede auf dem Herweg, auf der Herfahrt
tja grede auf dem Hinweg, auf der Hinfahrt, auf der Hinreise
tja in nazaj grede auf der Hin- und Rückfahrt
gor grede auf dem Weg nach oben
dol grede auf dem Weg nach unten
(gredoč) unterwegs

gredé gredóč going, walking; (spotoma) on the way

nazaj gredé, gredóč on the way back
domov gredé, gredóč on the way home

gredé (v adv. rabi) andando:
mimo grede strada facendo, di passaggio
nazaj grede al ritorno

gressus -ūs, m (gradī)

I.

1. stopanje, korakanje, korak, hod, hoja: gressum tendere ad moenia V. obrniti korak, kreniti, gressum inferre V. noter iti, iti v, vstopiti gressum anteferre V. naprej iti (hoditi), pred kom iti (hoditi), gressum comprimere V. zadržati korak, ustaviti se, gressum recipere V. nazaj iti, gressūs ferre per urbem O. iti, hoditi, korakati, presso gressu O. z zadrž(ev)anim korakom = počasi, gressum accelerare ACC. FR. ali maturare VAL. MAX. korak pospešiti, podvizati se, calx in gressu terram non contingit CELS., delicatus et languidus gr. PH., pedes ad gressum compositi COL., gressus rapidos ad litora vertit VAL. FL., genitoris anxios gressus levare manu AUR.

2. metaf.
a) tek ladje: huc dirige gressum V. semkaj obrni (krmari) ladjo!
b) tek govora: gressūs orationis et gestus (živahnost) GELL. –

II. meton. noga: IT., ISID., gressibus mare transire ARN., stupuit laxatos currere gressus PRUD.

gubernāculum, pesn. sinkop. gubernāclum -ī, n (gubernāre)

1. krmilo: LUCR., VAL. MAX., CU., SUET., AP., VULG. idr. naufragus ad gubernaculum accessit CI., ipse gubernaclo rector subit V., alicui gubernacula eripere SEN. PH. (o morskem valu), navi utrimque gubernacula adponere T., gubernacula retorquere PLIN. IUN. nazaj (k bregu) obrniti ladjo, (po)vrniti se.

2. metaf. krmilo državne ladje (države) = vodstvo, uprava, vlada(nje), vladarstvo; klas. le v pl.: Q. CI. AP. CI. EP., FL., VOP. idr. senatum a gubernaculis deicere, populum e navi deturbare CI., cum cogar exire de navi non abiectis, sed ereptis gubernaculis CI., accedere ad rei publ. gubernacula CI., L., ad gubernacula rei publ. sedere CI., L., ereptis senatui gubernaculis CI., gubernacula imperii sui e manibus abicere VAL. MAX., aliquem admovere ad rei publ. gubernacula PLIN. IUN.; o drugih (nedržavnih) razmerah: arteriarum pulsus ... observatione crebri aut languidi ictus gubernacula vitae temperant PLIN. določajo življenju smer; redko in le poklas. v sg.: exercitus non habilis gubernaculo VELL. ki se ne pusti zlahka obvladovati, ki mu ni lahko poveljevati, gubernaculum rei publ. tenere LACT.

hacia proti, k, do; približno, okrog

hacia abajo po vodi navzdol
hacia adelante naprej
hacia allí tja
hacia el año de 1900 okrog leta 1900
hacia las cinco okrog petih
hacia aquí sem, semkaj
hacia arriba kvišku
hacia atrás nazaj
hacia donde kamor

hasta -ae, f (prim. umbr. hostatu = lat. hastatos, umbr. anostatu = lat. non hastatos)

1. palica, drog, kol, ročník: pampinea h. O. trs, tirs (thyrsus gr. ϑύρσος), Bakhova palica, pampineis agitat velatam frondibus hastam O., pampineas gerunt … hastas V., cōmat virgineas hasta recurva comas O. paličica; occ. kopjišče: hastae gramineae Ci. (gl. grāmineus), hasta pura V., Pr., Iust. neokovano kopjišče, znak (gr. σκῆπτρον) božanstev, vladarjev in svečenikov, pa tudi častno darilo hrabrim vojakom: Suet., večkrat tudi samo hasta: hastae (sc. purae), vexillum, phalerae, alia militaria dona S., donatus est ab Apronio torquibus et hastā (sc. purā) T.

2. sinekdoha sulica, (metalno) kopje, oščep: hasta amentata Ci. in (pren.) amentatas hastas torquere oratoris lacertis Ci., hastā transfixus erat Ci., eminus hastis, comminus gladiis uti Ci., hastas (hastam Cu.) vibrare Ci., hastam evellere Ci., Cu., hastā proiectā N., h. ferrata L., infestā hastā V., hastam iacĕre V., T., hastam eminus conicere V., hastam in latus contorquere V., contorquere in hostīs hastam Sil., hastam speciosissime contorquere Q., hastam mittere, — dirigere in hostem O., aeratae (acutae, praeacutae) cuspidis hasta O., hastae cuspis Iust., extrahere e vulnere hastam Cu., praelongas hastas non protendere, non colligere T. ne naprej iztegovati, ne nazaj potegovati, h. militaris Suet., h. caelibaris (gl. caelibāris), hastae insistere Aur. na (ležečem) kopju stati; preg.: abiecit hastas Ci. „puško je vrgel v koruzo“ = pogum je izgubil, — mu je upadel, ne misli več na obrambo.

3. meton.
a) (javna) dražba; kadar so vojni plen ali kako zasebno imetje javno prodajali ali dajali v zakup državne dohodke, so za označitev kraja in zakonite oblasti natikali sulico ali jo zasajali v zemljo, od tod: h. venditionis Ci., emptio ab hasta Ci., h. infinita Ci. neskončna dražba, hastam pro aede Iovis Statoris ponere (natakniti) Ci., cum Sulla hastā positā bona bonorum virorum in foro venderet Ci. kadar je … , ko je bil nataknil sulico (= … na javni dražbi), prodajal, ad hastam publicam numquam accessit N. nikdar se ni udeležil javne dražbe državnih dohodkov, tako tudi: ad hastam suam (= censorum) accedere L., sub hasta vendere L. ali hastae subicere Suet., Fl. na javni dražbi prodajati, sub hasta vēnire Fl., ex auctionibus hastae Suet. iz javnih dražb, ius hastae T. pravica javne dražbe, ad hastam locare Col.
b) tudi centumviri so natikali sulico, kadar so sodili: centum gravis hasta virorum Mart. sodišče centumvirov, — 100 mož, hastam centumviralem cogere Suet. sklicati sodišče 100 mož.

Opomba: Pisava asta zaradi napačnega izvajanja iz āstō, āre.

heure [œr] féminin ura; trenutek, čas; pluriel čas

heures pluriel d'affluence glavni poslovni čas (v trgovinah)
heure d'arrivée, de départ ura prihoda, odhoda
heure du berger ura zaljubljencev
heures de bureau uradne, poslovne ure
heures de caisse blagajniške ure
heure de clôture policijska ura (za gostilne, itd.)
heure de consultation ordinacija (čas)
heure d'été poletni čas
heure de l'Europe centrale srednjeevropski čas
heure H (militaire) čas X, tajna ura napada ali kake druge akcije
heures d'interdiction čas zapore, prepovedi
heure locale lokalni čas
heures de loisir prosti čas
heures d'ouverture odprto (blagajniška okenca ipd.)
heures de pointe konične ure, »špice« v (cestnem) prometu
heure de réception čas sprejemov
heure du repas čas obeda
heures de service delovne, uradne ure
heure supplémentaire nadura, dodatna ura
heure de travail delovna ura
heure de vol ura letenja
à l'heure o pravem času, natančno ob uri, na uro
à l'heure actuelle sedaj, trenutno
à une heure avancée v pozni uri, pozno ponoči
à cette heure, à l'heure qu'il est sedaj, trenutno, danes
à l'heure dite ob določenem času
à une heure indue ob neprimernem času
à l'heure militaire z vojaško točnostjo
à quelle heure? ob kateri uri? obkorej? kdaj?
à ses heures kadar mu prija, ob njegovem času, občasno
à l'heure sonnante ob udarcu ure
à toute heure, à toutes les heures ob vsaki uri, ob vsakem času
il y a une heure pred eno uro
avant l'heure predčasno, prezgodaj
il est mort avant heure (še) mlad je umrl
d'une heure à l'autre v kratkem, vsak hip, vsako uro, vsak trenutek
d'heure en heure od ure do ure, postopoma
de bonne heure zgodaj, rano
des heures entières, durant des heures cele ure, več ur
par heure vsako uro, na uro
pour l'heure za sedaj, zaenkrat
pour le quart d'heure v hipu, v trenutku
deux heures de suile dve zaporedni uri
sur l'heure takoj, na mestu, v trenutku, v hipu
tout à l'heure takoj, kmalu; ravnokar, pravkar
à tout à l'heure! takoj (zopet) na svidenje!
l'heure est avancée pozna ura je že
c'est, il est l'heure de čas je, da
il est deux heures ura je dve
quelle heure est-il? koliko je ura?
son heure a sonné, est venue njegova zadnja ura je odbila, prišla
la bonne heure pravi trenutek
à la bonne heure! tako je prav!
heure suprême zadnja, smrtna ura
en dernière heure on nous apprend que ... v zadnjih vesteh smo obveščeni, da ...
heure exacte točen čas
grande, petite heure dobro, slabo uro
les huit heures, la journée de huit heures 8-urni delovni dan
quart d'heure de Rabelais trenutek, ko je treba plačati zapitek, neprijeten trenutek
avancer, retarder l'heure pomakniti uro naprej, nazaj
avoir l'heure imeti točen čas
avoir de bons et de mauvais quarts d'heure biti muhast
n'avoir pas une heure à soi niti trenutka časa ne imeti
n'avoir pas une heure de repos nobene mirne minute ne imeti, biti skrajno zaposlen
chercher midi à 14 heures iskati težave, kjer jih ni
convenir d'une heure avec quelqu'un dogovoriti se s kom za uro
demander l'heure à quelqu'un vprašati koga, koliko je ura
être à l'heure biti točen, točno iti (ura)
n'être pas à l'heure ne iti prav (ura)
faire des heures supplémentaires delati nadure
mettre à l'heure naravnati (uro)
prenons heure pour demain določimo uro (sestanka) za jutri
prendre l'heure primerjati uro po

hin tja, proč; wo ... hin kam; zu ... hin proti; hin und her semtertja; hin und zurück tja in nazaj; hin und wieder (zeitlich) sem ter tja, tu in tam; hin sein biti uničen; auf etwas hin po, zaradi, na; an/durch/nach/über etwas hin (poudarja pomen, se ne prevaja); auf etwas hin untersuchen: glede na; dort ... hin tja; da ... hin sem; X hin, X her X gor ali dol (Bruder hin, Bruder her brat gor ali dol) ; weder hin noch her wissen ne vedeti ne naprej ne nazaj

hinten zadaj; von hinten od zadaj; von hinten her a tergo, od zadaj; hinten hinaus na zadnji strani (hiše); nach hinten nazaj, v ozadje, na konec; hinten und vorne nicht (stimmen) nikakor ne; von vorne bis hinten od začetka do konca

hoditi (hódim) gehen, -gehen (naokrog umhergehen, nazaj zurückgehen, okoli herumgehen um, spredaj/naprej vorangehen, vzdolž entlanggehen, za nachgehen, jemandem hinterhergehen)
hoditi po čem (teptati) (etwas) treten, mit den Füßen treten
hoditi peš zu Fuß gehen, laufen
hoditi okoli česa um (etwas) steigen/herumstreichen
domišljavo hoditi stolzieren
dostojanstveno hoditi schreiten, dahinschreiten
hoditi s palico am Stock gehen
počasi hoditi trödeln, nuddeln, krebsen
hoditi s težavo, šepaje humpeln
hoditi tipaje tappen
tresoče hoditi [tappern] tapern
hoditi z muko sich irgendwohin quälen/schleppen
hoditi po stopnicah Treppen gehen/steigen
hoditi v spanju schlafwandeln, traumwandeln
hoditi v gosjem redu im Gänsemarsch gehen
hoditi v šolo zur Schule gehen
hoditi v kino ins Kino gehen, ein Kinobesucher sein
hoditi v cerkev ein Kirchgänger sein
figurativno hoditi lastna pota eigene Wege gehen
figurativno hoditi po krivih potih krumme Wege gehen
figurativno hoditi v črnini schwarz tragen, Trauer tragen
hoditi na izlete Wanderungen/Ausflüge machen
figurativno narobe hoditi komu (jemandem) nicht in den Kram passen
hoditi od vrat do vrat Klinken putzen
figurativno hoditi po glavi (ne iti iz glave) im Kopf herumgehen
hoditi po vodi medicina Wasser treten
figurativno hoditi komu v zelje (jemandem) ins Gehege kommen
vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije der Krug geht so lange zum Brunnen, bis er bricht

hoteti [é] (hóčem) ne hoteti: nočem

1. wollen, -wollen (tja hinwollen, tja čez hinüberwollen, dol herunterwollen, hinunterwollen, domov heimwollen, iti skozi durchwollen, iti zraven mitwollen, naprej weiterwollen, nazaj zurückwollen, noter hereinwollen, hineinwollen, proč fortwollen, wegwollen, ven hinauswollen, herauswollen)

2.
hoteti komu kaj: kaj ti pa hočem? ich will dir ja nichts antun/anhaben

3.
ne hoteti nicht wollen
noče niti slišati za to nichts wissen wollen von (er will …)
noče z (besedo) na dan nicht herauswollen mit (er will …)

4.
hočem/hotel bi ich möchte (hočem imeti mir ich möchte meine Ruhe haben)
ne bi hotel … ich möchte nicht …
ne da bi hotel ohne es zu wollen

5. (nameravati) (etwas) beabsichtigen, die Absicht haben zu …

6. hoče:
naj bo, kar hoče komme, was da wolle
naj stane, kar hoče es koste, was es wolle
če se hoče, se more wo ein Wille ist, ist auch ein Weg
|hočem:
hočem reči ich wollte/will sagen
hočem vedeti, pri čem sem ich will [Gewißheit] Gewissheit haben
|hočeš:
hočeš nočeš gern oder ungern, wohl oder übel
kolikor hočeš česa jede Menge (von)
|hočete:
kot hočete nach ihrem Belieben