quis-quis, (quae-quae), quid-quid, priličeno quic-quid, pron. relativum (klas. skoraj vselej z glag. v ind.)
1. subst. kdor koli (kdorkoli), kar koli (karkoli), kdor si bodi (kdorsibodi), vsak(do), ki (v pl. vsi, ki), vse, kar: Pl., Ter., V., H. idr., quīsquis est … de liberis Ci., quicquid tu contra dixeris Ci., quidquid est Pl. naj bo iz tega, kar hoče; z glag. v pl.: quisquis ubique, viri, dociles advertite mentes O.; z gen.: deorum quisquis amicior Afris H.; poseb. neutr. z gen. = kolikor: L., Col., Q. idr., quidquid naviûm habebat C., quidquid caelati argenti fuit Ci., quidquid cibi sumpsi N., deorum quidquid regit terras H. vsi bogovi, ki … ; adv. acc. quidquid = (za) kolikor, čim dalj(e), čim več: quidquid ab urbe longius proferent arma L., quidquid progredior L., quidquid amare patrem videntur Gell. kolikor tudi, quidquid (= quantum) amas Cat., omnia venibunt, quiqui (za kolikor koli, po čemer koli) licebunt, praesenti pecuniā Pl.
2. adj.
a) kateri si bodi (katerisibodi), kateri koli (katerikoli), kar prvi, kakršen koli, klas. le abl. sg. v zvezah quoquo modo kakor koli (kakorkoli), na vsak način, po vsakem, vsekakor: quoquo animo, consilio, tempore: quoquo modo se res habeat Ci. ep. bodi temu kakor koli, quoquo animo fecit Ci., quoquo tempore fuerit Ci. ep.; neklas. (poseb. od L. naprej) tudi v drugih sklonih: Plin., quisquis homo huc venerit Pl., quemquem hominem attigerit Pl., quisquis erit vitae color H., quisquis honos tumuli est V., liberos suos quibusquibus Romanis mancipio dabant L.; celo: quāquā de re locuti T.; neklas. se uporablja tudi neutr. quidquid adj.: suum quidquid genus serito Ca., quidquid tibi nomen est Pl., quidquid solamen humandi est V.; klas. pa je gen. cuicui v zvezi cuicuimodi (gl. tudi to besedo).
b) = quisque: in suo quisquis gradu L., ubi quidquid obiectum est L., quocumque in loco quisquis est Ci., quisquis amores aut metuat aut experietur amaros V., si quid a quoquo eorum furtum factum esse dicetur Ulp. (Dig.). — Quisquis kot fem.: mulier quisquis es Pl., quisquis es, mea mulier Caecil. ap. Non. — Od tod adv. abl.
a) quāquā koder le, kjer le, kamor le: Ap., Suet., Amm. idr., quaqua tangit Pl., quaqua incedit Pl.; quaqua versus na vse strani, vsepovsod: convalles … quaqua versus repositae Ap.
b) quōquō kamor koli (kamorkoli), kamor le: quoquo venias Pl., quoquo se verterint Ci.; z gen.: quoquo gentium Pl. ali quoquo terrarum Ter. povsod po svetu.
Opomba: Poleg quisquis in quidquid je bolj ali manj v rabi le abl. quōquō (gl. zgoraj); obl. quīquī, quāquā, quibusquibus so redke in neklas.
Zadetki iskanja
- quoi [kwa] pronom
1. kaj
quoi de neuf? kaj je novega?
en quoi puis je t'aider? v čem ti lahko pomagam?
il ne sait quoi faire ne ve, kaj naj naredi
je ne sais par quoi commencer ne vem, s čim naj začnem
à quoi bon? čemu?
quoi de plus beau que ... kaj lepšega kot ...
alors, tu réponds ou quoi (familier) torej, boš odgovoril ali ne?
2. kar
après quoi, sur quoi nakar
sans quoi sicer
il n'y a pas de quoi rire to ni prav nič smešno
il y a bien de quoi se fâcher človek se upravičeno jezi
de quoi (za voici, voilà, il y a) kar zadostuje, kar je potrebno za
avoir de quoi vivre imeti potrebna sredstva za življenje
voici de quoi payer le loyer tole bo (zadostovalo) za plačanje stanarine
«Merci.» - «Il n'y a pas de quoi.» »Hvala.« - »Prosim«
comme quoi (familier) kar dokazuje
il a trouvé un appartement, comme quoi en cherchant bien ... našel je stanovanje, kar pomeni, da z (vztrajnim) iskanjem ...
3.
quoi que karkoli
quoi que tu fasses karkoli napraviš
pour quoi que ce soit za karkoli - rabbit2 [rǽbit] neprehodni glagol
loviti kunce, iti na lov na kunce
prehodni glagol
vulgarno preklinjati, kleti
rabbit me!, rabbit it! sleng naj me vrag vzame!, prekleto!
odd rabbit the idiot! sleng vrag vzemi bedaka! - račun2 moški spol (-a …)
1. die Rechnung (hotelski Hotelrechnung); blagajniški: der Kassenbon, die Kassabestätigung; (faktura) die Faktura; (potrdilo) der Belegzettel
kontrolni račun die Gegenrechnung
navidezni/začasni račun Pro-Forma-Rechnung
znesek računa der Rechnungsbetrag
blok z računi der Rechnungsblock
izstaviti komu račun za (jemandem) eine Rechnung ausstellen (tudi figurativno), figurativno die Rechnung präsentieren
dati na račun in Zahlung geben, anzahlen
plačilo na račun die Akontozahlung
poravnati račun eine Rechnung begleichen
predložitev računa die Präsentation einer Rechnung
upoštevanje v račun die Inzahlungnahme
2. (obračun) die Rechnung (letni Jahresrechnung)
dati račun za Rechenschaft ablegen/geben über
zahtevati od koga naj položi račune Rechenschaft verlangen (von)
polaganje računov die Rechenschaftslegung
dolžnost polaganja računov die Rechenschaftslegungspflicht
3.
figurativno na račun koga auf Kosten (von), auf (jemandes) Kosten
na tuj račun auf fremde Kosten
figurativno delati račun brez krčmarja die Rechnung ohne den Wirt machen
figurativno iti na račun koga auf (jemandes) Schuldkonto gehen/kommen
iti v račun komu (jemandem) behagen
imam še račune s teboj ich habe mit dir noch ein Wörtchen zu reden/ein Hühnchen zu rupfen
prekrižati račune komu (jemandem) einen Strich durch die Rechnung machen - ràhmet m (t. rahmet, ar.)
1. božja milost, božje usmiljenje, odpuščanje grehov: rahmet duši Hasanaginice
2. božji blagoslov, blagodejen poletni dež
3. rahmet predati moliti za dušo rajnega; rahmet nazvati prositi boga, naj bo milostljiv rajnemu; rahmet mu duši! naj počiva v miru - rain1 [réin] samostalnik
dež
(figurativno) naliv
množina deževje, nalivi
the rains deževna doba (v tropih)
the Rains navtika deževna cona (Atlantika, 4°-10° sev. širine)
a rain of ashes dež pepela
a rain of compliments (congratulations) dež, ploha komplimentov (čestitk)
rain or shine ob vsakem vremenu, figurativno v vseh okoliščinah, naj se zgodi, kar hoče
a heavy rain naliv, ploha
we shall go rain or shine šli bomo, pa naj dežuje ali sije sonce, ob vsakem vremenu
it was pouring with rain lilo je v potokih
to stand in the rain stati v dežju - ràk zoologija écrevisse ženski spol , (morski) crevette ženski spol ; medicina cancer moški spol ; (astronomija) Cancer moški spol
rak samotar (zoologija) bernard-l'(h)ermite moški spol, pagure moški spol
lov na rake pêche ženski spol aux écrevisses
rdeč kakor kuhan rak rouge comme une écrevisse
rak na jetrih (pljučih, prsih, želodcu) cancer du foie (du poumon, du sein, de l'estomac)
iti rakom žvižgat se perdre, périr, échouer, faire faillite
naj gre rakom žvižgat! que le diable l'emporte! - ratiō -ōnis, f (rerī; prim. it. razione, sl. račun) račun(anje), izračun, izračunavanje, preračun, preračunavanje
I.
1. račun(anje) v pravem pomenu besede: magna ratio Ci., auri ratio constat Ci. račun se ujema, račun drži, izračunano je prav, ratio alicuius rei ali alicui rei stat Plin. iun. račun tako rekoč trdno stoji = sem na čistem s čim, in rationem inducere Ci. vračunati (vračunavati), zaračunati (zaračunavati), v račun vzeti (jemati), postaviti (postavljati), vključiti (vključevati), ratio quidem hercle apparet Ci. je jasen, rationem referre, reddere alicui alicuius rei Ci. položiti (polagati) račun o čem, glede česa = da(ja)ti odgovor glede česa, odgovoriti (odgovarjati), rationem (rationes) conficere, inire, putare, computare, ducere, subducere Ci. idr. ali componere T. račun spraviti (spravljati) na čisto, izračunati (izračunavati), preračunati (preračunavati), rationem inire C. ali habere Ci. narediti (delati) račun, izračunati (izračunavati), preračunati (preračunavati), obračunati (obračunavati), rationem exigere Val. Max., Plin. iun. ali rationem repetere, (re)poscere ab aliquo Ci., Cu. zahtevati (terjati) račun (odgovor) od koga, (po)iskati odgovor pri kom, (po)klicati koga na odgovor, rationes (ab aliquo) accipere Ci., Sen. ph. dati si račun položiti (od koga), ratio aeraria Ci. denarna mera, znižano denarno merilo, znižana kovna stopnja; pl. libri rationum Aur. računske (knjigovodske) knjige; occ.
a) popis, statistični pregled (očrt), seznam, spisek, (uradni) zapisnik, razvid, zaznamek: cedo rationem carceris, quae diligentissime conficitur Ci. zapisnik (seznam) jetnikov, jetniški zapisnik (dnevnik), rationes imperii Suet.
b) vsota, število, številka, broj: ea nimia est ratio Pl., ista ratio maxima est Pl.
2. sinekdoha opravek, opravilo, posel, poslovna zadeva (reč), zadeva, reč, dogodek: predvsem o denarnih poslih: ratio nummaria Ci., rationes explicare Ci.; v aliter. zvezi (hendiadyoin): qui iam cum isto … re ac ratione coniunctus esset Ci. imovinske zadeve, de tota illa ratione atque re Gallicana Ci., nisi de rebus rationibusque societatis decidisset Ci.; potem tudi metaf.: de ratione atque re Gallicana Ci. o dogodku v Galiji, haec res est ex domestica ratione Ci. se tiče notranjih razmer, spada med (zadeva) notranje razmere, fori iudiciique rationem Messalla suscepit Ci. politične in sodne posle (zadeve), ratio civitatis Ci. državni posel, državni opravek, državna zadeva, ratio belli Ci. vojni posel, vojna zadeva, publicae privataeque rationes C. javno in zasebno občevanje, javni in zasebni stiki, aliquid cadit in rationem utilitatis Ci.; od tod
3. meton. meae (tuae itd.) rationes = moja (tvoja itd.) korist, moj (tvoj itd.) hasek, moj (tvoj itd.) prid, moj (tvoj itd.) dobiček: rationes meas vestrae saluti anteposuissem Ci., me ad eius rationes adiungo Ci., suam rationem ducere Ci. v mislih imeti svojo korist (svoj prid), meis alienissimum rationibus Ci., prout ratio poscit T.
4. metaf. (pre)račun = premislek, premišljevanje, preudarek, preudarjanje, tehtanje, pretehtavanje, razmišljanje, razmislek, presoja(nje): inita subductaque ratione nefaria scelera meditantes Ci. po začetem in končanem razmisleku, habeo rationem (premišljam), quid acceperim Ci., quantum in ratione esset Hirt. kolikor se je dalo preračunati; od tod occ.
a) (z objektnim gen.) ozir, pogled na kaj, mar(anje), skrb, briga za kaj, poštev, upoštevanje: vel dignitatis vel commodi rationem habere Ci. ozirati se, pomisliti na kaj, v poštev (ozir) jemati kaj, non ullius rationem sui commodi ducere Ci. ozirati se, gledati, v mislih imeti, habere se rationem officii pro beneficiis Caesaris C. skrbeti za, brigati se, oratores … ad nostrorum annalium rationem veteres Ci. glede na, dii rationem habent piorum et impiorum Ci. skrbijo za … , gledajo na … , pro ratione pecuniae liberalius est tractatus Ci., salva utriusque temporis ratio est T. na obe dobi se je primerno oziralo, za obe obdobji se je primerno poskrbelo, salvā diligentiae tuae ratione Plin. iun. s popolnim ozirom na tvojo previdnost, brez škode za tvoj prav, ne da bi bila tvoja previdnost prikrajšana, sin est in me ratio rei publicae = sin rationem habeo Ci. če mi je mar za korist države, če skrbim za korist države, virtutis et vitiorum sine ulla divinā ratione (ne oziraje se na bogove) grave ipsius conscientiae pondus est Ci.
b) razmerje, odnos, zveza, občevanje, stik: rationem habere cum aliquo (aliqua re) Ci. biti v zvezi s kom, občevati s kom = alicui ratio est (intercedit) cum aliquo Ci., pacis quae potest esse cum eo ratio, in quo … Ci. kako je mogoče z njim živeti v miru, habenda cum M. Latrone pacis ratio Ci. mirno občevanje; pren.: ut ceteri menses in suam rationem reverterentur Ci.
c) postopanje, ravnanje, način ravnanja, pot = način, šega, navada, odnos, odnošaj, lastnost, svojstvo, kakovost, stanje, položaj: qua ratione? Ci., C., V. kako?, omnibus rationibus satisfacere C., omni ratione bellum comparare V., novā (aliā) ratione aliquid facere Ci., C., O., dementi ratione N., temerariā usus ratione N. postopanje, ravnanje, tua ratio existimatur astuta Ci., scribendi consilium ratioque Ci., eligendi et collocandi ratio Q., a me inita ratio est Ci. nastopil sem pot, podal sem se na pot, ad hunc interficiendum talem iniit rationem N., ratio perficiendi quaerebatur C., vitae naturaeque nostrae ratio Ci., cogitandi pronuntiandique ratio Ci., rei militaris ratio Ci., nullum sibi iste neque infitiandi rationem neque defendendi facultatem reliquit Ci., ad praecipiendi rationem delapsa est oratio mea Ci. poučevanje; od tod konkr. = kakovost: agminis C., pontis C., tempestatum Ci., comitiorum ratio Ci. ravnanje (postopek) pri volitvah, ratio Galliae C. položaj, ratio pecuniarum Ci. denarna (finančna) razmerja, denarni (finančni) odnosi.
d) vodilo, pravilo, navodilo, sredstvo: novae bellandi rationes reperiebantur C., extremam rationem belli sequens colles occupabat C.
e) od tod po načrtu zasnovano ravnanje, načrtno (premišljeno, preudarno) ravnanje (postopanje), metoda, način, postopek, ukrep, domislek, domislica, namera, osnova, načrt, preudarek, premislek, odredba, odlok, ukaz, naredba, zakon: si sunt ratione translata (sc. aliena verba) Ci. razumno, primerno, ustrezno, prikladno, istam rationem otii tui probo Ci. načrtovano (na načrtu temelječe) brezdelno življenje, meae vitae rationes ab ineunte aetate susceptae Ci. življenje, kakor sem si ga bil zasnoval (začrtal, uredil), vicit ratio parcendi T., ratio belli C., belli gerendi C., Cu., proelii C. način, metoda, rationes belli gerendi communicare C. dogovoriti se o vojnih določilih, o načinu vojskovanja, rationes rerum publicarum aut constituendarum aut tuendarum Ci.; pogosto kot hendiadyoin: eadem defensionis ratio viaque Ci. ali ratione et viā procedit oratio Ci. ali quae ratione docentur et viā (modo) Ci. po načrtu, metodično; čisto konkr.: eius ratio non valuit V. načrt, tua ratio est ut … Ci. ti nameravaš, rationem Pompei sequendi omittere C., intervallis ratione distinctis Ci. pravilno, insanire certā ratione H. —
II.
1. miselna zmožnost (sposobnost), (raz)um, pamet(nost), razbòr, razbórnost, razborítost, bistroumnost, previd(nost), razsodnost, preudarnost, modrost, inteligentnost, inteligenca, intelekt, sprevidnost, presoja, (raz)umevanje, uvid, uvidenje, uvidevanje, sprevid(enje), spozna(va)nje, spoznava, spoznatev, dojemanje, dojetje ipd.: ratio docet et explanat, quid faciendum, quid fugiendum sit Ci., nec ratione nec visu perspici posse Cu., homines rationis egentes V., O., rationis participes Ci., fortuna omni ratione potentior Cu., te ratio ducat, non fortuna L., ratio ac disputatio Ci., magis ratione quam vi persuasit Vell., quod domi te inclusisti, ratione fecisti Ci. si naredil pametno, id nullā ratione factum nobis videtur C. prav neumno, ratione providere C., ratione aliquid metiri H., ratione et consilio vincere C., quantumque in ratione esset exploravit Hirt. kar je bilo pametno, nec sat rationis in armis V. ni razvidno, kaj naj (kaj lahko) opravi orožje, ratione insanire Ter. pri zdravi pameti; ratio est pametno biti, dobro biti, koristno se zdeti, ali ratio non est z inf. ne biti pametno, ni svetovati, ne kazati (kaj): cui adquiescere Cremonae ratio fuit T., minari divisoribus ratio non erat Ci.; in tako
a) minime est rationis z inf.: Col.
b) rationis est z inf.: Plin. iun.
2. meton. (pameten) vzrok, (pameten) razlog, nagib, vzgib, povod, pobuda: est aliqua huiusce rei ratio Ci. za to obstaja pameten razlog, nostra confirmare argumentis et rationibus Ci., ergo eius causae (sc. matricidii) ratio est, quod illa Agamemnonem occiderit Ci., nihil rationis adfers, quamobrem … Ci., ad eam sententiam cum reliquis causis haec quoque ratio eos deduxit, quod … C., ratio cunctandi T., liberalitas, cui ratio non constat Plin. iun. ki ne izvira iz plemenitega nagiba (plemenitih nagibov); ratio nulla est z inf. ne biti nobenega razloga: nullam esse rationem amittere eius modi occasionem Ci.; od tod
3. sinekdoha podkrepitev (pokrepljevanje) z razlogi (dokazi, argumenti), dokaz, dokazovanje, argumentiranje, argumentacija, obrazložitev, obrazložba, razlaga, utemeljitev, utemeljevanje: ut nunc ratio cogit Ci., geometricis rationibus non credere Ci., geometricis … rationibus probare Macr., quid ergo opus est, dicet aliquis, ratione Ci. zakaj (čemu) je torej potrebno … dokazovanje?, rationem concludere Ci. skleniti, zaključiti, ratio est autem, cum omnis quaestio in argumentatione constitit Ci.; kot ret. t.t.: Q.
4. misel, mnenje, sodba, nazor, pogled na kaj: mea sic est ratio et sic induco animum meum Ter., in aliquam rationem scribere, loqui Ci., mollior ratio O., dissentio ab hac ratione Ci.; occ.
a) (politična) smer (usmeritev), tendenca, težnja, struja, duh, načelo, smer, pravec, stranka: bona ratio cum perdita confligit Ci. konzervativci z radikalci, florens homo in populari ratione Ci. v demokratski stranki, ratio temporum Ci.
b) (znanstvena) teorija, teoretično znanje, nauk, nazor, naziranje, načelo, princip, učeno mnenje, sistem, znanost, veda: (sc. est in me) huiusce rei ratio aliqua Ci. o tem imam nekaj teoretičnega znanja, sic ratio atque usus belli non intermittitur C. vojna (vojaška) teorija in praksa, erat enim tunc haec nova et ignota ratio, solem lunae oppositum solere deficere Ci., sine ulla arte aut ratione diiudicant Ci. ne da bi poznali prakso in teorijo (načela prakse in teorije) umetnosti.
c) filozofski (modroslovski) sistem (sestav), filozofski nauk, filozofska (modroslovna) šola: Epicuri ratio Ci. nauk, filozofski sistem, filozofija, ratio Stoicorum, Cynicorum Ci.
Opomba: Star. abl. rationi (po novejših izdajah pravilna obl. ratione) Lucr. (6, 66). - ravaler [ravale] verbe transitif ponižati, omalovaževati; (zopet) pogoltniti; figuré obdržati zase; agronomie prirezati (drevesa); architecture očistiti, obnoviti, ometati (une façade pročelje); technique zmanjšati po višini ali debelini
se ravaler ponižati se; moralno, socialno propasti
ravaler sa colère požreti svojo jezo
je lui ferai bien ravaler ses paroles! to naj mi še enkrat reče!
se ravaler à des actions honteuses ponižati se do sramotnih, nizkotnih dejanj - rávno2 adv.
1. proprio, precisamente; tanto; solamente:
ravno on je to storil è stato proprio lui
si iskal mene? Ravno tebe volevi me? Precisamente!
ravno toliko vem kot ti ne so (tanto) quanto te
2. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
ni ravno najbolj pameten non è proprio il più intelligente
3. (za izražanje dejanja iz najbližje preteklosti) proprio, appena:
vlak je ravno odpeljal il treno è appena partito
4. (za izražanje istočasnosti) proprio, ○:
ravno odhajal je, ko sem prišel era (proprio) sul punto di partire quando sono venuto
5. (natanko) esattamente, precisamente:
danes je ravno deset let od materine smrti sono esattamente dieci anni dalla morte della mamma
zakaj naj plačam ravno jaz?! perché dovrei pagare proprio io?!
pog. to ravno ne questo proprio no, non proprio
ti se pa ravno spoznaš na te stvari? e tu ti intenderesti di queste cose?
ravno treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire! - razuméti to understand; to comprehend, to get, to make out; to grasp, to apprehend, to take in
napačno razuméti to misunderstand, to mistake
ne razumem vas čisto I don't quite follow you
dobro se razumem z njim I get on well with him
tega ne razumem this is beyond me, this is beyond my comprehension, I cannot make head or tail of it
ali naj razumem, da...? am I to take it that...?
me razumeš? do you get me?
(že) razumem I see, I understand
razuméti! radio roger!
ne razumem se na konje I have no experience with horses
nisem mogel prav razuméti njegovega imena I could not catch his name
me razumeš?, si me razumel? do you understand me?, pogovorno got the idea?, pogovorno O.K.?
to se razume that's understood, of course!, I quite see!
slabo ste razumeli you have got hold of the wrong end of the stick
ne razumite me napačno don't get me wrong
to se samo po sebi razume that is a matter of course, that stands to reason, that goes without saying
on se razume na to he is clever at it, he is well versed in it, he is at home in it, he is well experienced (ali skilled) in it
naj me vrag vzame, če razumem! I'll eat my hat if I understand that!
z njim se ni možno razuméti there is no dealing with him
napačno me razumete you mistake me
ona hitro razumeva she is quick-witted
on počasi razumeva he is dull-witted
on ne razume šale he can't take a joke
dobro se razuméti na posle to know one's business
brez nadaljnjega se razume, da... it is an understood thing that...
dobro se razuméti s kom to stand well with someone
dobro se razumejo they get on well together, they get on (ali along) with one another, they are on good terms
ne razumejo se med seboj they are at odds (ali at variance)
ne razumejo se preveč they don't take to one another much
razuméti se kot pes in mačka (figurativno) to get on like cat and dog
dali smo jim razuméti we gave them to understand
dali so mi razuméti, da... I was given to understand that...
tega nisem prav nič razumel (figurativno) I could not make head or tail of it
da, razumel sem! aeronavtika roger! - razuméti (-úmem) | razumévati (-am)
A) perf., imperf.
1. capire, comprendere, intendere, afferrare:
razumeti pojem afferrare un concetto
dati razumeti dare a intendere
razumeti napak fraintenere
2. (imeti pozitiven odnos do koga) capire:
razumeti mladostnika capire l'adolescente
3. (biti sposoben dojeti) capire:
angleško sicer razume, govoriti pa ne zna l'inglese lo capisce ma non lo parla
matematike prav nič ne razumem non capisco niente di matematica
4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev) capire:
ostal boš doma, razumeš? tu resterai a casa, intesi?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
razumeti na mah comprendere a volo
ne razumeti šale non stare allo scherzo
kako naj to razumem? come ho da intenderlo?
ne razumi me napak, ne razumite me napak non avertela, non abbiatela a male
B) razuméti se (-úmem se) perf. refl.
1. intendersi; andare d'accordo:
v družini se lepo razumeti andare d'accordo in famiglia
2. razumeti se na intendersi di, essere conoscitore di:
na politiko se ne razumem di politica non m'intendo
razumeti se na kaj kot zajec na boben non capirci un'acca
3. (v medmetni rabi izraža, da česa ni treba posebej pojasnjevati) s'intende, chiaro:
vsi pridemo, se razume veniamo tutti, s'intende
govorim o njem, da se razumeva è di lui che parlo, chiaro! - razùmjeti razùmijēm (ijek.), razùmeti razùmēm (ek.) razumeti: razumjeti koga, što; o tome oni malo razumeju; to se samo po sebi razumije, razume; pa hajde da se razumijemo pa torej da smo si na jasnem; guske te razumjele bog te naj zastopi; razumijem, gospodine kapetane!
- rêbro (-a) n
1. anat. costola, costa:
tako je suh, da bi mu lahko rebra preštel è così magro che potresti contargli le costole
dregnil ga je pod rebra, naj molči con una gomitata nelle costole gli fece segno di tacere
2. gastr. costoletta
3. ekst. navt. costa, costola; aer. centina:
krilno rebro centina alare
4. tekst.
rebra žameta le coste del velluto
5. (podolgovat člen) costola:
rebra radiatorja le costole del radiatore
listna rebra le costole della foglia
6. nareč. costa, pendio, declivio
7. arhit. costolone
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kazati rebra mostrare le costole
pren. streha kaže rebra il tetto è scoperto in vari punti
pren. polomiti, prešteti komu rebra rompere le costole a qcn.
bibl. Adamovo rebro la costola di Adamo
strojn. hladilna rebra costole di raffreddamento
anat. neprava, prava, prosta rebra costole false, vere, fluttuanti - Rechenschaft, die, Rechenschaft ablegen/geben über poročati o, dati račun za; Rechenschaft verlangen zahtevati, naj (kdo) položi račune; zur Rechenschaft ziehen klicati na odgovornost; jemandem keine Rechenschaft schulden ne biti odgovoren (komu)
- rêči to say; to tell; to utter; (izraziti se) to express in words; (izjaviti) to declare; (kot priča) to depose
rêči "da" to say yes, to agree
rêči "ne" to say no (ali nay), to refuse
zopet, ponovno rêči to repeat
rêči bobu bob to call a spade a spade
rêči zbogom to say (ali to bid) goodbye (ali farewell)
na uho komu rêči to whisper in someone's ear
rêči komu svoje mnenje to give someone a piece of one's mind
rêči enkrat "da", enkrat "ne" to say and unsay
tako rekoč so to speak; as it were; as one might say; so to say
recimo, da... granted that...
recimo, da bi to bilo res... supposing (that) it were true...
kot se reče (ljudje rečejo) as the saying goes
dal mi je, reci in piši, 8 tolarjev he gave me precisely 8 tolars
rečeno, storjeno no sooner said than done, quick as thought
kratko rečeno... the long and the short of it is...
mimogrede rečeno... by the way, by the by (ali bye)
kot že rečeno as I have said already, as I said before
med nama rečeno between you and me
laže rečeno kot storjeno easier said than done
recimo let us say, say, suppose
reci odkrito! speak up (ali out)!
reci brez okolišenja! don't beat about the bush!
recimo, da je tako admitting that it is so (ali it to be so)
recimo, da je to res, kaj potem? say it were true, what then?
če lahko tako rečemo if one might put it this way
to je lepo rečeno that is nicely put
kaj naj rečem k temu? it is incredible!
ni kaj rêči o njegovi poštenosti his honesty cannot be called in question
nimam več kaj rêči I have nothing more to say
proti temu se ne da nič rêči there is nothing to be said against that
to se samó tako reče that's merely a way of putting it
on si ne da nič rêči he is deaf to all advice, he will not listen to reason
kar on reče, mora biti what he says goes
kako bi se to reklo v angleščini? how would you put that in English?
težko je rêči... it is hard to say...
ne more se rêči kdaj there is no saying when
rekli so mi, da je doma I was told that he was at home
kolikokrat sem to rekel? how often have I said (ali told you) that?
rekel sem svoje I had (ali I've had) my say, (kaj mislim) I spoke my mind
kar sem rekel, nisem oporekel I kept my word, I did not go back on my word
upravičeno lahko to rečem I could well say so
kaj bodo pa ljudje rekli (figurativno) what will people (ali they) say?
to je težavno, ali bolje rečeno, to je nemogoče it is difficult, or rather (ali knjižno nay), it is impossible
to je težavno, da ne rečem nemogoče! it is difficult, not to say impossible!
Je to res? Če ti pa rečem! Is it true? You can take my word for it!
ne vem, kaj hočeš rêči I don't follow you
kaj hočeš rêči s tem? what do you mean by that?
ravno sem hotel to rêči you have taken the words out of my mouth, it was on the tip of my tongue, I was going to say
preden sem sploh mogel kaj reči... before I could get a word out
vse še ni bilo rečeno o tem we haven't yet heard the last of it, we haven't yet got to the bottom of it - rêči decir
nobene besede ne reči no decir nada, no decir (ni) una palabra
ne da bi rekel (kako) besedo sin decir nada, sin decir una palabra
reči komu hvala za kaj dar a alg las gracias por a/c
reči da (ne) decir que sí (que no)
recimo 50 peset digamos 50 pesetas
kaj sem hotel reči? ¿qué iba a decir yo?.; ¿qué quería decir yo?
človek bi rekel se diría
karkoli se utegne reči por más que se diga; dígase lo que se diga
proti temu ni kaj reči no hay reparo que poner a eso, no hay inconveniente en ello
tega mi ni treba reči! (komu to pravite?) ¡a mí me lo va a decir usted!
lahkó rečete (recite), kar hočete puede usted decir lo que quiera
kaj hočete s tem reči? ¿qué quiere usted decir con eso?; ¡explíquese usted!
to se (pa) že nekaj reče eso ya es algo
ničesar si ne pustiti reči no atender a razones, no hacer caso de nadie
ne si pustiti dvakrat reči no dejar que se le diga una cosa dos veces
pri sebi (tiho) reči decir entre (ali para) sí
ne vem, kaj naj k temu rečem no sé qué me diga
toliko lahkó rečem, da ... sé decir que...
in zdaj še kdo reče ... y aún hay quien dice...
kot se reče como suele decirse, f como dijo el otro
kako se reče v španščini? ¿cómo se dice en español?
reci in piši (= nič manj kot) nada menos que
tako rekoč por decirlo así, digámoslo - réd (-a) m
1. ordine:
dati, spraviti svoje stvari v red mettere in ordine, ordinare le proprie cose
spraviti lase, obleko v red ravviare i capelli, rassettare l'abito
odkriti red v vesolju scoprire l'ordine dell'universo
v državi vlada red nel paese regna l'ordine
obnoviti, vzpostaviti red restaurare l'ordine
prisiliti koga k redu costringere qcn. all'ordine
2. ordinamento, assetto, sistema:
gospodarski, pravni red ordinamento, assetto economico, giuridico
fevdalni, kapitalistični (družbeni) red ordinamento feudale, capitalistico
3. dnevni red ordine del giorno:
dati na dnevni red mettere all'ordine del giorno
4. (kar je določeno s sledenjem v času in prostoru, razporeditev, razvrstitev) ordine:
abecedni red ordine alfabetico
besedni red ordine delle parole
voj. bojni red ordine di battaglia
5. vozni red orario:
ladijski, železniški vozni red orario delle navi, dei treni
6. star. (vrsta) fila:
v gosjem redu in fila indiana
7. rel. ordine:
beraški, samostanski, verski redovi ordini mendicanti, monastici, religiosi
frančiškanski red Ordine Francescano
jezuitski red Compagnia di Gesù, Ordine dei Gesuiti
8. biol. (sistematska kategorija rastlinstva in živalstva) ordine:
družine, redovi, razredi famiglie, ordini, classi
9. šol. star. (ocena) voto:
negativni, pozitivni red voto positivo, sufficiente; voto negativo, insufficiente
10. (visoko odlikovanje) ordine;
podeliti komu red, odlikovati koga z redom insignire qcn. di un ordine
red častne legije (ordine della) Legione d'onore
11. (s širokim pomenskim obsegom; izraža kakovost, pomembnost koga, česa) ordine; classe, categoria:
strokovnjak prvega reda uno specialista di prim'ordine
cesta prvega reda strada di prima categoria
12. pog. v redu in ordine, a posto:
on je v redu človek è una persona a posto
avto je spet v redu l'auto è di nuovo in ordine
v njegovi glavi že od rojstva ni vse v redu fin da piccolo gli manca qualche rotella nella testa
z njim zadnje čase ni vse v redu negli ultimi tempi qualcosa con lui non va
13. pog. v redu (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, nejevoljno sprijaznjenje) va bene:
če hočeš, v redu, če ne, grem se vuoi, va bene, se no me ne vado
v redu, pa naj bo po tvojem e va bene, sia come vuoi tu
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gled. lože prvega reda balconata di prima fila
čuvar javnega reda in miru custode dell'ordine e della quiete pubblica
demonstranti so se spopadli s silami reda i dimostranti si scontrarono con le forze dell'ordine
jur. dedni red ordine di successione
mat. red odvoda ordine della derivata - red-eō -īre -iī (redko -īvī) -itum
I. (s poudarjenim pomenom predpone re)
1. nazaj (poseb. domov) iti, nazaj priti (prihajati), nazaj hoditi, vrniti (vračati) se, povrniti (povračati) se (naspr. abire, venire, remanere): Suet. idr., sine rege redire Cu.; pogosto (poseb. pri Kom.) v zvezi z rursum, rursus, retro: leo territus retro redit V., retrorsum redire Plin.; z notranjim obj.: itque reditque viam V. hodi po poti sem in tja; impers.: Pl., C. idr., postquam domum reditum est N. ko so se vrnili domov, cum … retro in urbem rediretur L.; izhodišče v abl.: aede suburbanā rediens O., redire Regio Ci., rure Pl., Ter.; s praep.: erus alter eccum ex Alide redi[i]t Pl., redire ex Siciliā, e provinciā Ci., e scholā Val. Max., ex exsilio Plin. iun., Sen. rh., de exsilio Pl., occisus est a cenā rediens Ci.; smer v acc.: Romam Ci., domum C., N., Suet., domos Cu., cum senatoribus singulis spectatum (sup.) e senatu redeuntibus Ci. k ogledu, na ogled, v gledališče; s praep.: ad exercitum Nemetocennam Hirt., in Mediam O., ad penates et in patriam Cu., in urbem L., in caelum H., ad suos C., ad arbitrum Pl., in proelium L. k bitki (= da bi jo začel), rursus in proelium Cu. v bitko (= da bi jo nadaljeval), in suffragium L.; redire huc N., illuc Ci., eodem, unde redieram, proficisci Ci.
2. metaf. nazaj, zopet priti (prihajati), vrniti (vračati) se, povrniti (povračati, povračevati) se, ponoviti (ponavljati) se, zopet (spet) se prikaz(ov)ati, zopet (spet) se pojaviti (pojavljati): Varr., T. idr., ter denis redeuntibus annis V., redeunt humerique manusque O., redeunt iam gramina campis H., ossibus redit calor V., prisca redit Venus H., amnes in fontes suos redeant O., rediere in pristinas vires V. prejšnja moč se je povrnila, forma prior rediit O., Proteus in sese (in sua membra O.) redit V. dobi svojo (prejšnjo) podobo (obliko), in annos, quos egit, rediit O. vrnil se je k letom, ki jih je preživel = zopet se je pomladil, zopet je omladel, iam rediit animus Pl. zavest, redeunte animo Cu., huic non exesam vim luminis et redituram, si pellerentur obstantia T., cum aliquo in gratiam redire N., Pl., Ci. pomiriti se, spraviti se, pobotati se (morati) s kom, ad officium redire N. vrniti se k (prejšnji) pokorščini = zopet se pokoriti, in pristinum statum redire Ci. v staro razmerje, ad se redire Ter., L. idr. zopet priti k sebi, zavedeti se, osvestiti se; tudi = zbrati se, ovedeti se, strezniti se, ad ingenium ali rursus ad ingenium redire Ter. = suum ingenium redit alicui L. stara čud (prejšnje mišljenje, nekdanji značaj) se vrne komu, se zopet pojavi (pokaže) pri kom, ad suum vestitum redire Ci. sleči žalno obleko, nehati žalovati, ad pauca redire Ter. (na) kratko narediti, redire in viam Ter., Ci. ali in veram viam Pl. ali in rectam semitam Pl. na pravo pot, Ci., res redit Ci. se zopet obravnava, je zopet v obravnavi, res redierunt Pl. staro stanje se je povrnilo, prišlo je do vzpostavitve starega stanja, de integro redit oratio Ter. se znova začne, redit animo ille latus clavus Plin. iun. mi znova pride na misel; tako tudi: singula menti redeunt Val. Fl., propter unius civis periculum populum Romanum ad saga isse, propter eiusdem salutem redisse ad togas Ci. odločiti se za vojno … za mir, in memoriam redire z ACI: Pl. ali z gen.: Ci. = in memoriam secum redire Ter. domisliti se, spomniti se; occ.
a) (v govoru) zopet priti, znova preiti (prehajati) na koga, zopet se vrniti (vračati) h komu, zopet omeniti (omenjati) koga, kaj, zopet govoriti o kom, o čem: Lact. idr., illuc redeamus V., illuc unde abii, redeo H., ad rem Ter., domum redeamus, id est ad nostros revertamur Ci., redeo ad prima, ad principia defensionis meae Ci., ad propositum Q., Cels.
b) (o krajih) α) dvigati se: in nubem ossa redit Val. Fl. β) padati, spuščati se, nagibati se, biti nagnjen, zniževati se, nižati se: collis … in fronte[m] leniter fastigatus paulatim ad planitiem redibat C., quā redit Rhodope V.
c) (kot dohodek, pridelek) priti (prihajati), dobi(va)ti se, priteči (pritekati), doteči (dotekati): Pl. idr., iam enumerasti id, quod ad te rediturum putes Ter., ex quā regione L., talenta ei redibunt N., pecore redeunt ter ducena Mart., possentne fructus pro labore redire Varr., pecunia publica, quae ex metallis redibat (kot prihodek, dohodek) N.; metaf.: ex otio illo bellum rediturum esse L. se bo izcimila, bo nastala. —
II. (z zabrisanim pomenom predpone re)
1. pripasti (pripadati) komu, priti (pasti) komu (nazaj) v roke: Pl. idr., ad unum imperium provinciae rediit Ci., quorum ad arbitrium … summa omnium rerum … redeat C. naj se jim pusti na voljo, res (vlada, vladavina, oblast) ad patres redierat L., eius morte ea bona ad me redierunt Ter., ager ad Ardeates redit H.
2. priti do česa: res ad interregnum rediit L. prišlo je do … , res ad triarios rediit L. do skrajne nevarnosti = sile (gl. tudi pod triāriī), pilis omissis ad gladios redierunt C. spopadli (spoprijeli) so se z meči, res rediit ad manus Auct. b. Afr. prišlo je do rokomaha (do pretepa, do spopada mož na moža), Caesar ad duas legiones redierat C. je bil prišel na dve legiji = Cezarjeva vojska se je skrčila na dve legiji, Cezar se je moral zadovoljiti z dvema legijama, bona in tabulas publicas redeunt Ci. se vknjižijo v računske zapisnike državne blagajne, meum iam res rediit locum, ut … Ter. prišlo je tako daleč (do tega), da … , si eo meae fortunae redeunt Ter. če pridem do tega, ad nilum (na nič) redeunt res Lucr., huc redeunt omnia verba Ter. vse besede letijo (kažejo) na to.
Opomba: Star. pr. redinunt = redeunt: P. F.; nenavad. fut. redies: Ap.; rediet: Sen. ph., Aug., Vulg., redient: Vulg.; pf. redivi Ap., Amm., redit (skrč. pf.): Ter.; pogosteje pri pesnikih. - re-ferō -ferre, retulī in rettulī (iz *retetulī), relātum
I. (s poudarjenim pomenom praep.)
1. nazaj nesti (nositi), nazaj prinesti (prinašati), nazaj spraviti (spravljati), nazaj vrniti (vračati), nazaj (pri)peljati: H., T., Suet. idr., tegulas L., candelabrum Ci., arma Pl. (iz vojne), O. (iz srede sovražnikov), eum domum rettulerunt V., pecunias in templum referre C., naves referuntur Libycas ad oras O. ladje zanese nazaj, auster me Regium rettulit Ci., rursus enses vaginae referre Sil. zopet vtakniti v nožnice, suscipiunt famulae conlapsaque membra marmoreo referunt thalamo (dat.) stratisque reponunt V. v sobo, pedes me in Tusculanum referunt Ci. ep. noge me silijo nazaj v Tuskul, corpus … in monumentum (v grob, v rako) referre Petr., vina rursus referuntur O. se zopet odnese; toda: purpuream vomit ille animam et cum sanguine mixta vina refert moriens V. = „dati zopet od sebe“ = izbljuvati, izbruhati; occ.
a) s seboj (domov) nesti (nositi), prinesti (prinašati), odnesti (odnašati), sploh prinesti, dobiti, zadobi(va)ti, doseči (dosegati), pridobi(va)ti si: eius caput ad Pharnabazum (in castra C.) rettulerunt N., cornua in publicum referre C. javno pokazati, tabulae repertae atque ad Caesarem relatae sunt C., pro re certa falsam spem domum referre Ci., referre spolia V., O., signa militaria ex proelio Ci., ab hoste devicto mille talenta in publicum rettulit N. je oddal (izročil) državni blagajni, referre triumphum O., victoriam referre T., H., Front., Val. Max., lacte domum referent distenta capellae ubera V.
b) (o sporočilih, naznanilih) prinesti, (skrivaj) naznaniti (naznanjati), javiti (javljati), ovaditi (ovajati): responsum Ci., C., mandata, numerum C., legationem Romam L., rumores Ci., sermonem ad Dionysium N.; z ACI: Suebos sese recepisse C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quae diceret Ariovistus ad se referrent C.
2.
a) nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj vleči (vlačiti), nazaj pomakniti (pomikati), (nazaj) obrniti (obračati), nazaj da(ja)ti: aura refert talaria O. vleče pihaje nazaj; o telesnih delih: ad nomen caput ille refert O., oculos ad terram referre Ci., ora et oculos V., lumina revocata eodem O., Tellus rettulit os in se O. je sklonila obraz vase, digitis ad frontem saepe relatis O. ali manus ad capulum referre T., Petr. dati (položiti) na … ; poseb. pedem (gradum O., L., vestigia V.) referre umakniti (umikati) se, vulneribus confecti pedem referre coeperunt C.; tudi: nazaj stopiti (stopati): rettulit ille pedem O.; ali vrniti (vračati) se: nemus, unde pedem referens oblita est O., pedes dextros referre Petr. srečno se vrniti; tako tudi castra referre L. nazaj pomakniti (pomikati), nazaj preložiti (prelagati), nazaj premestiti (premeščati), fines benignitatis introrsus referre Sen. ph. zožiti, Seleucia … ab mari relata Plin. oddaljena, diem referre Ulp. (Dig.), Fest. nazaj preložiti (naspr. proferre).
b) refl. in med. umakniti (umikati) se, vrniti (vračati) se, nazaj iti (hoditi): huc se referebant C., N., se fertque refertque V. hiti (teka) sem in tja, te refer caeli meliores ad auras O., gurges, quo se referebat ab aestu O., se e pastu referre V. domov se vrniti (vračati), classis relata V. zopet pristalo (pristavši), equi penitus datis referuntur habenis V. hitijo nazaj; pren.: eo, unde egressa est, se referat oratio Ci.
c) (dolg) (po)vrniti, plačati (plačevati), poplačati (poplačevati), komu kaj dolžnega opraviti (opravljati), podariti (podarjati), darovati: argentum alicui referre Pl., pateram surreptam Ci., Idibus aera H. šolnino, terra centeno fructu refert Hier. rodi stoteren sad; od tod mnogovrstno pren.: Hier., ad equestram ordinem iudicia referre Ci., tumulo sollemnia ludis T. posvetiti.
3. occ.
a) vrniti (vračati), povrniti (povrač(ev)ati), poplač(ev)ati, poravna(va)ti: alicui gratiam (gratias) Ci. hvalo da(ja)ti, zahvaliti se komu, dejansko se komu izkazati (izkazovati) hvaležnega, bonam, iustam, praeclaram, debitam, meritam gratiam referre Ci., parem gratiam referre Ci. ali par pari referre Ter. odmeriti, kakor se komu meri, vrniti enako z enakim, alicui plurimam salutem referre Ci. kar najsrčneje odzdraviti (odzdravljati) komu, pozdraviti (pozdravljati) koga, fertilitatis honorem referre O. zahvaliti se za rodovitnost, carmen carmini referre Aur. odgovoriti na pesem s pesmijo.
b) (glasove) odbi(ja)ti, v pass. odmevati, odjekovati, razlegati se: saxum resonando flebiles voces refert Acc. fr., domus vocem refert O., vocem multiplicato sono referre Cu. iz logov se razlega, odmeva, gemitum referre V., ex tortuosis locis soni referuntur Ci.
c) z obj. da(ja)ti odgovor, odgovoriti (odgovarjati), odvrniti, reči, dejati: nec mutua nostris dicta refers O., verba refers V., talia voce refert, tandem pauca refert V.; brez obj. z neodvisnim govorom: ego tibi refero: … Ci., ille refert: „O … Phoebe pater“ O.
d) reči, govoriti, povedati: redeuntem Pan videt et talia verba refert O., liceat mihi vera referre O.
4.
a) (preteklo) da(ja)ti zopet (spet) nazaj, zopet (spet) nazaj prinesti (prinašati), vrniti (vračati), obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati), zopet (spet) uvesti (uvajati): o mihi praeteritos referat si Iuppiter annos V., nec Coae tibi purpurae referunt tempora … H., marem S., V., consuetudinem antiquam Ci., Suet., fabulam iterum Ter., eas artes T., mysteria Ci., arma V. vojno, antiquas figuras O., sole dies referente siccos H.; o govoru: verba geminata referre O. govoriti (ponavljati) za kom, voces refert (sc. Fama) O. ponovi, ab interprete relato sermone Cu., versus referre V., rem iudicatam r. Ci. zopet pred sodišče spraviti, aliquid ad populum referre L. znova predlagati.
b) ponoviti kaj v spominu = v spomin si (pri)klicati, spomniti (spominjati) se, pomniti, pámetiti: nunc magna referte facta, patrum laudes V., Lycaoniae referens convivia mensae O. spominjajoč se, exempla Cu. ali versum referre N. navesti (navajati), foedusque refert et iura parentum O. spomni se, omeni.
c) occ. s podobnostjo koga ali kaj ponavljati = koga (kaj) na novo (po)kazati, upodobiti (upodabljati), posnemati, biti komu, čemu podoben, biti podoba (slika (in prilika)) koga (česa), biti izrezan kdo, kaj: mores, os vultumque patris Plin. iun., maiorum vultus vocesque Lucr., matrem reddit ac refert nobis Plin. iun., teneas parvolus, qui te (sc. patrem) ore referret V. ki naj bo tvoja živa slika, nomine avum referre V. = nomen avi referre imenovati se po pradedu, aliquem sermone voltusque referre T. tako govoriti in tak obraz imeti kakor … , cornua miram formam referentia O. čudovite oblike imajoč, čudovitih oblik.
5. metaf.
a) (duha, pozornost itd.) obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati) na kaj, kam (nazaj): oculos animumque ad eum Ci., animum ad studia, veritatem Ci., se ad philosophiam Ci., quo referor totiens? Ci. česa se spominjam tolikrat; od tod tudi: animum ad firmitudinem referre T. znova okrepiti, aliquid in melius referre V. na bolje obrniti, izboljšati.
b) navračati, napeljevati kaj (na kaj), soditi, presojati, meriti po čem, pripisati (pripisovati): H., O., Plin. iun. idr., initia gentis ad Achillem r. Cu. začenjati rod z Ahilom, izhajati iz Ahilovega rodu, omnia ad suum arbitrium referre L. podvreči samovolji, ne alienos mores ad suos referant N., omnia ad voluptatem referre Ci. pri vsem se ozirati na … , omnia facta ad virtutem Ci. uravna(va)ti po zahtevah možatosti, prospera ad fortunam T. pripisovati, aliquid ad se ipsum Ci., Sen. ph. soditi (presojati) po sebi samem, (sc. omnia) in claritatem Herculis T. pripisovati svetovno slavnemu Herkulu; abs.: referens ad fructum Varr. ozirajoč se; pass. referri nanašati se na kaj: Ci. —
II. (z oslabljenim pomenom praep.)
1. prinesti (prinašati), da(ja)ti, odda(ja)ti, izročiti (izročati): omne frumentum ad se referri iubet C., rationes ad aerarium Ci., ad Caesarem publicas rationes C., ex fenore pecuniam populo Ci., consulatum ad patrem Ci.
2. occ.
a) ustno ali pis(me)no (s)poročiti (sporočati), javiti (javljati), naznaniti (naznanjati), reči, povedati, pripovedovati, praviti: consilia alicui Ter., de quo hoc plura referemus, quo obscuriora sunt eius gesta N., acta sociis V., Solis amores O., numerum referre C. šteti, Paulum Fabriciumque insigni Camena referre H. opevati, v pesmi slaviti, res horrenda relatu O., foedum relatu O.; subst. relāta -ōrum, n povest, pripoved, pripovedka: audierat relata O.; z ACI: Aeolon ille refert … regnare O., referunt Suebos omnes se recepisse C.; pesn. tudi: rettulit esse pronepos (= se esse pronepotem) O.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quid referam, quotiens … reppulerint? O.; s predik. acc.: te parentem refert V. te imenuje, slavi, patriam Epirum V., se ex ea civitate oriundum Iust.; abs.: refero ad Scaptium Ci., ut M. Brutus refert Suet.; impers.: in quo saepe aliter est dictum, aliter ad nos relatum Ci.
b) (v presojo) predložiti, predlagati, spraviti pred koga, besedovati, poročati: ad consilium referre N. spraviti pred vojni svet, consultationem ad amicos Iust., ad populum Ci. ljudstvu predložiti, ad animum Ph. razmišljati; poseb. o poročilih v senatu: rettulit, quid de nexis fieri placeret L., de (sc. reliquis) rebus ad senatum refertur C., Ci., L.; abs.: de ea re postulant ut referatur S. da se poroča; pren.: omnia ad oracula referre N. predložiti (predlagati) preročiščem v razsodbo, nemo refert, quod Italia externae opis indiget T. nihče (v svojem predlogu) ne omeni resnice, da …
c) kot poslovni t.t. zapisati (zapisovati), opisati (opisovati), (za)beležiti, (za)računati, (v)knjižiti: illam pecuniam Flacco datam Ci. vknjižiti kot izplačanega, pecunias acceptas Auct. b. Alx., pecuniam operi publico Ci. zaračunati pod naslovom „javno poslopje“, vpisati na račun „javne gradbe“; pren.: omnia pericula ei accepta referebant Hirt. so pridali na njegov račun = so pripisovali njemu, salutem imperii uni omnes acceptam relaturos C. da mu bodo zapisali na svoj dolg; o vpisovanju v javne (državne) zapiske: referre iudicium in tabulas publicas Ci., nomen in tabulas, in codicem Ci., in censum L. vpisati v cenilni popis (o cenzorju ali njegovem pisarju), aliquem ex quaesturā in iudices L., aliquem in proscriptorum numerum N. = in proscriptos Ci. = inter proscriptos Suet., absentem in reos Ci.; pren. sprejeti, vključiti, dodati kaj kam: epistolas in volumina C., orationem in Origines Ci. = aliquid in commentarium Ci.; metaf. sprejeti, šteti med koga, imeti za kaj: terram et caelum in deos referre Ci., aliquem in oratorum numerum Ci., eodem Q. Caepionem Ci. umestiti (spraviti) v isto vrsto; toda in deorum referre Ci. imenovati, navesti (navajati) med bogovi.
Opomba: Pri pesnikih tudi: rellātum (da se podaljša prvi zlog): Lucr.