Franja

aparté [aparte] masculin beseda, ki jo igralec na odru reče za sebe; poseben, ločen, tih pogovor z osebami na seji ipd.

en aparté zaupno; skrivaj, med štirimi očmi
ils ne cessèrent de faire des apartés pendant toute la conférence neprestano sta se tiho pogovarjala med predavanjem

apetít apetito m

brez apetita sin apetito, med inapetente
apetit vzbujajoč aperitivo
pomanjkanje apetita falta f de apetito, med inapetencia
dober apetit! ¡buen provecho!
imeti apetit na (za) apetecer a/c
napraviti (zbuditi, pokvariti, izgubiti) apetit abrir (despertar, quitar, perder) el apetito

apnenec samostalnik
1. (kamnina) ▸ mészkőZaradi raztapljanja apnenca so nastali kraški pojavi. ▸ A mészkő feloldódása karsztjelenségek kialakulásához vezetett.Tla z zadostno vsebnostjo apnenca so bolje zavarovana pred erozijo. ▸ Az elegendő mésztartalmú talajok jobban védettek az erózióval szemben.Povezane iztočnice: dachsteinski apnenec, ploščasti apnenec, numulitni apnenec, rudistni apnenec

2. neformalno (vodni kamen) ▸ vízkőGrelci so pri sodobnih grelnikih običajno prekriti z ravnim dnom, kar poenostavlja čiščenje aparata in odstranjevanje apnenca, ki se izloča med segrevanjem vode. ▸ A modern vízmelegítők alja általában lapos, ami megkönnyíti a készülék tisztítását és a víz melegítésekor kicsapódó vízkő eltávolítását.
Ali se apnenec pogosto nabira na vašem pomivalnem koritu? ▸ Gyakran képződik vízkő a mosogatóján?

apocolocynthōsis -is, f (gr. ἀποκολοκύνϑωσις) „potikvitev“ = sprememba v bučo, naslov satire na ces. Klavdija, ki jo pripisujejo filozofu Seneki; njena vsebina je smešno „poboženje“: sprejem med buče = butce.

Apollōnia -ae, f (Ἀπολλωνία) Apolonija, Apolonovo (mesto), krajevno, zlasti mestno ime. Poseb.:

1. mesto v Iliriji severno od Akrokeravenskega predgorja: Ci., C., L. idr.

2. mesto v mak. Migdoniji jugozahodno od Amfipole: L., Plin.

3. miletska naselbina v Trakiji ob Pontu z dvema pristaniščema: Mel., Plin., Iust. idr.

4. mesto na severni obali Sicilije: Ci.

5. trdnjava v Ozolskih Lokrih pri Navpaktu: L.

6. mesto na mak. Halkidiki: Plin.

7. mesto v Kirenajki: Mel., Plin.

8. mesto v Palestini med Cezarejo in Jopo: Plin.

9. mesto v maloazijski Trojadi, prej imenovano Assos: Plin.

10. mesto v Miziji: Plin.

11. mesto na Kreti pri Knososu: Plin.

12. otok z mestom ob bitinijski obali Ponta z vzdevkom Thynias, da se loči od istoimenskega (gl. pod 3.) kraja na evropski strani: Plin. — Od tod
a) etnikon Apollōniātēs -ae, m (Ἀπολλωνιάτης) Apolonijec (= iz kretske Apolonije): Diogenes Apoll. Ci. Nav. pl. Apollōniātae -ārum, m in Apolloniātēs -ium ali -um, m Apolonijci, preb. (poseb. ilirske) Apolonije: Ci., L., Plin.
b) adj. Apollōniēnsis -e apolonijski: civitas Ci. (= sicilske Apolonije); subst. Apollōniēnsēs -ium, m Apolonijci (= preb. traške Apolonije; gl. pod 3.): Iust.; Apollōniāticus 3 apolonijski (= iz ilirske Apolonije): bitumen Plin.

appellātiō -ōnis, f (appellāre)

1. ogovor, nagovor: hanc nactus appellationis causam obsecrare milites coepit C.

2. occ. priziv, apelacija: Icti., intercessit appellatio tribunorum morae causā Ci., appellatio provocatioque adversus iniuriam magistratuum ostentata L., app. ad populum Plin., appellationes a iudicibus ad senatum Suet.

3. met. poimenovanje, naslov, ime: inanis Ci. ep., regum appellationes venales erant Ci. kraljevski naslovi, app. imperatoria Vell. naslov „imperator“, app. debita Cu., aliquem patris appellatione salutare Plin. koga z imenom „oče“ pozdraviti, appellatione aliquā cetera imperia praeminere T., neque nominum ullorum inter eos appellatio est Plin. ne imenujejo (kličejo) se med seboj po imenih; poseb.: naslov kakega spisa: Aus.: zgolj ime, prazno ime (= nič stvarnega): nihil esse rem publicam, appellationem modo sine corpore ac specie C. ap. Suet.

4. izgovarjanje, izreka: litterarum Ci., Q.; met. samostalnik, substantiv: Q.

appiccicare

A) v. tr. (pres. appiccico)

1. prilepiti, nalepiti:
appiccicare un francobollo nalepiti znamko

2. pren. primazati, vzdeti:
appiccicare uno schiaffo primazati klofuto
appiccicare un soprannome dati, prilepiti vzdevek

B) v. intr. lepiti se, biti lepek:
il miele appiccica med je lepek

C) ➞ appiccicarsi v. rifl. (pres. mi appiccico) lepiti se, obesiti se (tudi pren.):
è un noioso che si appiccica a tutti sitnež je, ki se obesi na vsakogar

Aprīlis -e aprilov, aprilski: Varr., Kalendae, Nonae, Idus Ci., L., O. idr., mensis Aprilis Ci., H. mesec april, mali traven; subst. Aprīlis -is, m (sc. mensis) april, mali traven: O., Aprilis habet XXX dies Ci., Nēronēus (= Neronov rojstni mesec, tako imenovan med njegovo vladavino) T.

aquí tu, tukaj; semkaj; sedaj; tedaj

de aquí odslej
aquí mismo ravno tu; takoj
de aquí a un poco kmalu
de aquí a ocho días čez teden dni, danes teden
de aquí para allí tu pa tam
hasta aquí do tu; doslej
aquí para entre los dos med nama povedano
¡aquí! pozor!
¡aquí de Dios! bog mi pomagaj!
¡he aquí! ¡ve aquí! ¡ved aquí! glej no!

Aquītānī -ōrum, m Akvitanci, ibersko (?) ljudstvo med Garumno in Pireneji: C. Od tod adj.

1. Aquītānus 3 akvitanski: gens Tib.; subst. Aquītānia -ae, f Akvitanija, pokrajina v južni Galiji: C., T.

2. Aquītānicus 3 akvitanski: sinus Plin.(zdaj Golfe de Gascogne) Plin., Gallia, provincia Plin., Amm.

āra -ae, f (st.lat., osk. in umbr. āsā) vsako dvignjeno mesto iz zemlje, kamenja, ruše idr.

1. grmada: ara sepulcri V., Sil., ara sepulcralis O.

2. kamnit spomenik: ad memoriam aeternitatis (exstructa) ara virtutis Ci., erigere duodecim aras ex quadrato saxo Cu., ara Lunensis Suet. iz lunskega marmorja.

3. pl. arae skalovje, kleči, poseb. kot nom. propr. Ārae Skalovine, Kleči okrog egimurskega (Aegimūrus) otoka: Varr. ap. Serv., Plin., saxa vocant Itali Aras V.

4. daritveno ognjišče, žrtvenik, nizek žrtvenik iz zemlje, kamenja, ruše, ne le v svetiščih, v taborih in na javnih krajih, ampak tudi v zasebnih hišah: Iovis ara Pl., vidi Iovis aram sanguine turparei (= turpari) Enn., ara penatium Ci., ara maxima V., O. = ara ma-gna T. Herkulov žrtvenik na Volovskem trgu (forum boarium) v Rimu, aram condere L., aras ponere V., aram dedicare Ci., aram consecrare deo Ci., simulacra arasque consecrare N., si aram tenens iuraret Ci. = med prisego so se držali žrtvenika, od tod aram tangere V. priseči (prisegati); pl. nam. sg.: filia victima aris admota L., ibat ad antiquas Hecates Perseïdos aras O., talibus orantem dictis arasque tenentem audiit omnipotens V. Pogosta je zveza arae et (ac, atque) foci, arae focique darovališča po svetiščih in hišah, državna in domača svetišča, domovina in dom, država in rodbina: in aris et focis Ci., quos tu et aras et focos relinquere coëgisti Ci., ego pulsus aris, focis, dis penatibus Ci., de aris ac focis decernere Ci., contra aras et focos arma ferre, bellum gerere Ci., aris atque focis bellum parare S., pro aris atque focis certare S., pro aris focisque dimicare L.; tudi samo: relictis aris suis trans maria sequi colonos Sen. ph.; met. pribežališče, zavetišče, zavetje (iskaje varstva so sedali na žrtvenike): tamquam in aram confugitis ad deum Ci., hic portus, haec arx, haec ara sociorum Ci., caput urbis, templum sanctitatis, aram sociorum inflammare Ci., ara tribunatūs Ci., confugere ad aram legum Ci., dextrae firma sit ara meae O., tu citius venias portus et ara tuis O.; pren. Āra Žrtvenik, ozvezdje na južnem nebu: Hyg., Nepae cernes propter fulgentis acumen Aram Ci. poet., pressa Ara O. nizko stoječi žrtvenik. — Kot nom.propr.
a) Ara Ubiōrum Žrtvenik v Ubijcih, postavljen Avgustu na čast, pozneje mesto (zdaj Bad Godesberg pri Bonnu): T.
b) Philaenōn Arae (Φιλαίνων βωμοί) Žrtvenika bratov Filenov (gl. Philaenī), pristaniško mesto ob kartaginsko-kirenski meji: S.; tudi Philaenorum arae: Mel., Plin.

Arachōsiī -ōrum, m Arahozijci, preb. Arahozije (zdaj Afganistan): Cu., Plin., Iust. — Soobl. Arachōtī -ōrum, m (Ἀραχωτοί): Iust. in Arachōtae -ārum, m (Ἀραχῶται): Plin., Prisc. Arahotci. Od tod subst. Arachōsia -ae, f (Ἀραχωσία) Arahozija, pokrajina med Drangijano in Indom: Plin., Amm.

Aracynthus (Aracinthus) -ī, m (Ἄράκυνϑος) Aracint, gorovje na južni obali Etolije: Plin. Rim. pesniki postavljajo to gorovje napačno med Atiko in Beotijo in ga povezujejo z beotskim Amfionom: Pr., Stat., Amphion Dircaeus in Actaeo Aracyntho V. (Eclog. II, 24, kjer piše Ribbeck Aracintho) na atiškem Aracintu ali in actaeo (gl. acta) Aracyntho na obrežnem gorovju Aracintu.

arašid samostalnik
1. (zemeljski orešek) ▸ földimogyoróNekateri učenci so alergični na arašide, lešnike ali druge oreške. ▸ Néhány diák allergiás a földimogyoróra, mogyoróra vagy más diófélékre.
Sopomenke: zemeljski orešček

2. Arachis hypogea (rastlina) ▸ földimogyoró
Praviloma arašid uvrščamo med stročnice, saj je za oreščke značilno, da imajo le eno jedro. ▸ A földimogyorót a hüvelyesek közé soroljuk, mivel a mogyorófélékre az egy mag a jellemző.
Sopomenke: zemeljski orešček

Araviscī -ōrum, m Araviski, panonsko ljudstvo med Rabo in Donavo: T.

Arcas -adis, (-ados O.), acc. -ada (V.), m (Ἀρκάς)

1. Arkad, heros eponymos dežele Arkadije, sin Jupitra in Kaliste (Callisto), po smrti uvrščen med zvezde kot Arctophylax: O., Hyg.

2. Arkadec, preb. Arkadije; v sg. le
a) apel.: Arcas α) Mercurius, baje rojen na arkadski gori Kileni: Lucan., Stat., Mart. β) Parthenopaeus, sin Arkadke Atalante: Stat. γ) Arcas tyrannus = Lycaon, arkadski kralj, Arkadov ded: O. δ) Arcas bipennifer, arkadski sekironosec = Ancaeus: O.
b) atrib. arkadski: iuvenem Arcada, Arcadas equites V., rex Arcas (= Euander) V., Arcas mater Sil., Arcades arae, metae Stat., Arcas aper Mart. Nav. pl. Arcadēs (pesn. -ĕs) -um (-ōn Varr.), acc. -as, m Arkadci, preb. Arkadije, ki so se imeli za najstarejše zemljane, a njihova razumnost in omika pri Grkih nista bili na najboljšem glasu: Ci., L., V., O. idr. Od tod adj. Arcadicus 3 (Ἀρκαδικός) arkadski: asini Pl., Varr., Plin., urbs L., iuvenis (= tepec) Iuv., Arcadicum ac Midinum sapere M. bebasto in oslovsko; Arcadius 3 (Ἀρκάδιος) arkadski: magister, tyrannus V., dea (= Carmenta, ki je v Italijo prišla iz Arkadije) O., virgo (= Arethusa) O., deus (= Pan) Pr., sus Lucr., aper (erimantski veper, ki ga je ubil Herkul) Mart., sidus Sen. tr. ali astrum Val. Fl. (ozvezdje Veliki voz), virga (Merkurjeva palica) Stat., galerus (Merkurjev klobuk) Stat.; subst. Arcadia -ae, f (sc. terra; Ἀρκαδία) Arkadija, pokrajina sredi Peloponeza: Ci., N., L. idr., Arcadiae pecuaria (= osli) Pers.; met.: Arcadiā iudice V. pred Arkadci kot sodniki.

arenilla ženski spol droben pesek

arenillas pl (med) pesek v urinu
arenillas biliares žolčni kamni

aretacija samostalnik
(odvzem prostosti) ▸ letartóztatásKmalu po aretaciji je bil odpeljan v ljubljanski pripor. ▸ Letartóztatása után elvitték a ljubljanai fogdába.
Med aretacijo in sojenjem dne 22. decembra 1930 je preživel 108 dni v zaporu. ▸ Letartóztatása és 1930. december 22-i tárgyalása között 108 napot töltött börtönben.
Odtlej so v Veliki Britaniji sprožili več preiskav, ki so vodile v aretacije več deset ljudi. ▸ Azóta több nyomozás is indult az Egyesült Királyságban, amelyek több tucat ember letartóztatásához vezettek.
Izvedli so tudi več aretacij. ▸ Több letartóztatás is történt.
Povrhu vsega se je še izogibal aretaciji in z avtomobilom ogrožal policistovo življenje. ▸ Ráadásul a letartóztatás elől kitérve a rendőr életét is veszélyeztette autójával.

Argīlētum -ī, n (morda iz argil[l]a, po poznejšem razlaganju pa = Argī lētum Argova smrt = kraj Argove smrti, kjer naj bi Evander ubil nekega Arga) Argilet, v Rimu del med Suburo in forumom, kjer so rokodelci in knjigarnarji prodajali svoje blago: Varr., Ci. ep., ad infimum Argiletum L., na najnižjem argiletskem mestu, monstrat nemus Argileti... et letum docet hospitis Argi V.; v tmezi: Argi letum Mart. Od tod adj. Argīlētānus 3 argiletski, na Argiletu se nahajajoč, stoječ: aedificium Ci. ep., tabernae Mart.

Argō¹ -ūs, acc. in abl.-ō, heterocl. acc. tudi Argōn (Pr.), f (Ἀργώ) Argo (gen. Arge), ladja, s katero je Jazon s svojimi tovariši plul v Kolhido po zlato runo: V., O., Pr. idr.; od Minerve kot „ladja Argo“ uvrščena med zvezde: Ci. (Arat.), Hyg., Col. Od tod adj. Argōus 3 (Ἀργῷος) Argin, argonavtski: remex H., columba Pr., mālus, ratis, vela Val. Fl.; subst. Argonautae -ārum, m (Ἀργοναῦται) argonavti (= Jazon in tovariši): Varr., Ci. idr., porticus ali spatia Argonautarum Mart. argonavtsko stebrišče v Rimu s podobami argonavtskih dogodkov; glede na ἀργός (len, brezdelen) rabi Mart. (III, 67, 10) v besedni igri ime Argonautae v pomenu „leni mornarji“: non nautas puto vos, sed Argonautas.— Od tod subst. Argonautica -ōrum, n(Val. Fl.) Argonavtika, pesnitev o potovanju argonavtov.