volk1 [ou̯] moški spol (-a, -a, -ovi) živalstvo, zoologija der Wolf (beli Polarwolf)
grivasti volk Mähnenwolf
prerijski volk (kojot) Präriewolf, Heulwolf
rdeči volk Rotwolf
obrežni volk (rjava hijena) Strandwolf
podzemni volk (pižmova hijena) Erdwolf, die Zibethyäne
figurativno lačen kot volk hungrig wie ein Wolf
biti lačen kot volk einen Bärenhunger haben
volk v ovčji koži ein Wolf im Schafspelz
ti o volku, volk iz gozda wird der Wolf genannt, kommt er gerannt
volk dlako menja, narave pa ne die Katze [läßt] lässt das Mausen nicht
narediti volka za pastirja den Bock zum Gärtner machen
pasti med volkove unter die Wölfe geraten
tuliti z volkovi mit den Wölfen heulen
vreči volkovom zum Fraß hinwerfen, opfern
človek človeku volk homo homini lupus
Zadetki iskanja
- vólk zool lobo m
zeleni volk (kem) acetato m de cobre; cardenillo m; (vrtavka) trompo m, peón m
podenje volka juego m del peón (ali de la peonza)
volk v ovčji koži (fig) el lobo con piel de cordero, cara f de beato con uñas de gato
biti lačen kot volk tener un hambre de lobo; med excoriación f (entre las piernas), intertrigo m
treba je tuliti z volkovi (fig) dondequiera que fueres, haz como vieres; quien con lobos anda, a aullar se enseña - vpíti2 (vpíjem) imperf.
1. gridare, strillare, sbraitare:
vpiti na ves glas gridare a perdifiato, a squarciagola; šalj. strillare come un'aquila
vpiti na pomoč gridare aiuto
2. pren. stridere; contrastare; gridare:
barve, ki med seboj vpijejo colori che fra loro stridono
krivice vpijejo do neba ingiustizie che gridano al cielo
3. pren. (vpiti po) chiamare, richiedere:
kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta - vrat|a1 srednji spol množina
1. die Tür; velika, vežna, dvoriščna, tovarniška: das Tor; (balkonska Fenstertür, Balkontür, cerkvena Kirchentür, desna Rechtstür, drsna Schiebetür, dvižna das Hubtor, Hebetür, Schwingtor, dvojna, dvokrilna Doppeltür, garažna Garagentür, Garagentor, hišna, vhodna Haustür, Haustor, izstopna Ausstiegtür, jeklena Stahltür, kovana železna Gittertor, krilna Flügeltür, kuriščna tehnika Feuertür, leva Linkstür, mestna Stadttor, nakladalna tehnika Ladetür, neprepustna pomorstvo Schottentür, nihajna Schwingtür, Pendeltür, notranja Innentür, oblazinjena Polstertür, pogrezna Falltür, poklopna Klapptür, skedenjska Scheunentor, skladiščna Hallentor, sobna Zimmertür, sprednja Vordertür, stanovanjska Wohnungstür, steklena Glastür, Fenstertür, stranska Seitentür, Nebentür, šolska Schultor, tapetna Tapetentür, tovarniška Werktor, vhodna/hišna Haustor, vhodna Eingangstür, Hauseingagstür, Wohnungseingangstür, Eingangstor, vmesna Verbindungstür, Zwischentür, voznikova Fahrertür, vrtljiva Drehtür, vrtna Gartentor, zadnja Hintertür, zložljiva Falttür, drsna zložljiva Harmonikatür, zunanja Außentür, dvorane Saaltür, iz desk Brettertür, omare Schranktür, prtljažnika Hecktür, sobe Zimmertür, vagona/avtomobila Wagentür, za dostavo Ladetür, za polnjenje Fülltür, za vlaganje tehnika Bedienungstür)
… na vratih Tür-
(gumb der Türknopf, napis das Türschild, veriga die Türkette, zvonec die Türklingel, zavesa der Türvorhang)
zapiralo za vrata der Türschließer, der Zuschlaghinderer
odpiralnik vrat der Türöffner
2. (vhod) der Eingang (tudi pri šotoru); z vratarjem: die Pforte (vhodna Eingangspforte)
figurativno nebeška vrata Himmelspforte
vrata pekla Pforte zur Hölle
3. v ograji, zidu, obzidju: die Pforte (stranska Nebenpforte, trdnjavska skrivna Ausfallpforte); (lesa) das Gatter (tudi šport jahanje), das Lattentor, Gittertor
4. pomorstvo der Einstieg
krmna vrata Heckpforte
premčeva vrata Bugtor
dovozna vrata s klančino die Ladeklappe
(na premcu Bugladeklappe, na krmi Heckladeklappe)
5. pri kočiji ipd.: der Schlag, Kutschenschlag, Wagenschlag
6. tehnika pri jezu: das Tor (dvižna Hubtor, korita Trogtor, zapornična Schleusentor); pri zapornici: die Falle
7.
odprta vrat eine offene Tür (tudi figurativno)
dan odprtih vrat Tag der offenen Tür
zaprta vrat eine verschlossene Tür
ledeniška vrat geografija das Gletschertor
logična vrata avtomatska obdelava podatkov die Gatterschaltung
|
pokazati komu, kje so vrata (jemandem) die Tür weisen, (jemandem) zeigen, wo der Zimmermann das Loch gelassen hat
gledati kaj kot tele nova vrata vor (etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg, stehen wie die Kuh vor einem neuen Tor
do vrat bis zur Tür
do vrha vrat stoji voda: türhoch
med vrati zwischen Tür und Angel
na vrata an die Tür
potrkati na vrata anklopfen, an die Tür klopfen
na vratih an der Tür
biti kar naprej na vratih (jemandem) die Tür/das Haus/die Bude einrennen
od vrat von der Tür
od vrat (naprej) von der Tür an
od vrat do vrat von Tür zu Tür, von Haus zu Haus (transport : der Haus-zu-Haus-Verkehr)
hoditi od vrat do vrat von Tür zu Tür gehen, Klinken putzen (gehen)
pod vrati unter der Tür (durch)
špranja pod vrati die Türritze
pred vrata vor die Tür
postaviti koga pred vrata (jemanden) hinaussetzen, (jemandem) den Stuhl vor die Tür setzen
pred vrati vor der Tür
pred mestnimi vrati vor den Toren der Stadt
biti pred vrati vor der Tür stehen, figurativno ins Haus stehen
skozi vrata durch die Tür, bei der Tür (herein)
skozi zadnja vrata figurativno über die Hintertreppe
vdirati skozi odprta vrata offene Türen einrennen
vreči skozi vrata koga (jemanden) an die Luft setzen
z/s … vrati mit … Türen, vozilo: der -türer
(tremi Dreitürer, štirimi Viertürer, petimi Fünftürer), -türig ( dreitürig, viertürig, zweitürig, doppeltürig)
za vrati hinter der Tür
za zaprtimi vrati hinter verschlossenen Türen, unter [Ausschluß] Ausschluss der Öffentlichkeit, nichtöffentlich
zasedanje za zaprtimi vrati die Klausurtagung - vreči kovanec stalna zveza
(o izbiranju med dvema možnostma) ▸ pénzt feldob
Sodnik je v zrak vrgel kovanec z namenom, da moštvi izbereta strani igrišča. ▸ A bíró feldobott a levegőbe egy érmét, hogy eldöntsék, melyik térfelet kapják meg a csapatok. - vrednota samostalnik
1. ponavadi v množini (kar je pomembno) ▸ értékmoralne vrednote ▸ erkölcsi értékekkrščanske vrednote ▸ keresztény értékekduhovne vrednote ▸ szellemi értékekdemokratične vrednote ▸ demokratikus értékekkulturne vrednote ▸ kulturális értékekestetske vrednote ▸ esztétikai értékekliberalne vrednote ▸ liberális értékekkonservativne vrednote ▸ konzervatív értékekdružinske vrednote ▸ családi értékekčloveške vrednote ▸ emberi értékekdružbene vrednote ▸ társadalmi értékekuniverzalne vrednote ▸ egyetemes értékeknarodne vrednote ▸ nemzeti értékekevropske vrednote ▸ európai értékektradicionalne vrednote ▸ hagyományos értékekstare vrednote ▸ régi értékektemeljne vrednote ▸ alapvető értékekskupne vrednote ▸ közös értékekvrednote demokracije ▸ demokrácia értékeivrednote športa ▸ sport értékeivrednote svobode ▸ szabadság értékeivrednote družbe ▸ társadalom értékeivrednote človeštva ▸ emberiség értékeivrednote preteklosti ▸ múlt értékeisistem vrednot ▸ értékrendhierarhija vrednot ▸ értékhierarchiasvet vrednot ▸ értékek világakriza vrednot ▸ értékek válságaprevrednotenje vrednot ▸ értékek átminősítésepropad vrednot ▸ értékek összeomlásarazvrednotenje vrednot ▸ kontrastivno zanimivo értékek kiüresedésepomanjkanje vrednot ▸ értékek hiányaohranjanje vrednot ▸ értékek megőrzésespoštovanje vrednot ▸ értékek tiszteletben tartásaposredovati vrednote ▸ értékek továbbadásaohranjati vrednote ▸ értékeket megőrizpoudarjati vrednote ▸ értékeket kihangsúlyoznegovati vrednote ▸ értékeket ápologrožati vrednote ▸ értékeket veszélyeztetspremeniti vrednote ▸ értékeket megváltoztatvrednote se spremenijo ▸ értékek változnakvrednote izginjajo ▸ értékek eltűnnekzdravje kot vrednota ▸ egészség mint értékznanje kot vrednota ▸ tudás mint értékdružina kot vrednota ▸ család mint értékstrpnost kot vrednota ▸ tolerancia mint értékboj za vrednote ▸ értékekért zajló küzdelemprilagoditi se vrednotam ▸ értékekhez alkalmazkodikvrednote v družbi ▸ társadalmi értékektemeljiti na vrednotah ▸ értékeken alapulgraditi na vrednotah ▸ értékekre építprisegati na vrednote ▸ értékekre esküszikpozabiti na vrednote ▸ értékekről megfeledkezikopozarjati na vrednote ▸ értékekre figyelmeztetrazlika med vrednotami ▸ értékek közötti különbségeksvet brez vrednot ▸ értékek nélküli világdružba brez vrednot ▸ értékek nélküli társadalomverjeti v vrednote ▸ hisz az értékekbenŠe vedno trdno verjamem v vrednote, kot so iskrenost in zvestoba. ▸ Még mindig rendíthetetlenül hiszek az olyan értékekben, mint az őszinteség és a hűség.ravnati se po vrednotah ▸ értékek vezérlikSpreminjajo se vrednote, samopodoba, odnos do staršev, odnos do okolja. ▸ Változnak az értékek, az önmagukról alkotott kép, a szülőkhöz és a környezethez való hozzáállás.
Čeprav izhaja iz politične dinastije naftnih bogatašev, se ponuja kot preprost pobožen družinski človek s trdnimi moralnimi vrednotami. ▸ Bár olajban gazdag politikai dinasztiából származik, egyszerű, jámbor családapának mutatja magát erős erkölcsi értékekkel.
Ravnam se po svojih vrednotah in ne po vrednotah drugih. ▸ A saját értékeim vezérelnek, nem pedig mások értékei.
Prijateljstvo je velika vrednota, ki jo je treba vedno spoštovati in negovati. ▸ A barátság nagy érték, amelyet mindig tisztelni és ápolni kell.
2. (kulturna ali naravna dobrina) ▸ értéknaravna vrednota ▸ természeti értékkulturna vrednota ▸ kulturális értékzgodovinska vrednota ▸ történelmi értékMesto Ptuj je staro 1928 let in je polno zgodovinskih vrednot. ▸ Ptuj városa 1928 éves, és tele van történelmi értékekkel.krajinska vrednota ▸ tájképi értékarhitekturna vrednota ▸ építészeti értékumetniška vrednota ▸ művészeti értékGlavna žirija je v mednarodni tekmovalni sekciji posebej pohvalila umetniške vrednote filmov. ▸ A nemzetközi versenyszekció zsűrije külön megdicsérte a filmek művészeti értékét.nacionalna vrednota ▸ nemzeti értékneprecenljiva vrednota ▸ felbecsülhetetlen értékSlovenske vode so neprecenljiva vrednota, katerih vrednosti se ni mogoče izraziti v ekonomski ceni. ▸ Szlovénia vizei felbecsülhetetlen értéket képviselnek, melynek értékét lehetetlen gazdasági árban kifejezni.dragocena vrednota ▸ nagy értékizjemna vrednota ▸ kivételes értékestetske vrednote ▸ esztétikai értékekogrožati vrednote ▸ értékeket veszélyeztetohraniti vrednote ▸ értékeket megőrizV okviru razvojnega programa želijo ohraniti naravne vrednote in vrhunsko kakovost krajine. ▸ A fejlesztési program keretében szeretnék megőrizni a természeti értékeket és a táj kiváló minőségét.zavedati se vrednot ▸ értékekkel kapcsolatos
3. (vrednost; pomembnost) ▸ érték
Edina vrednota urada je v tem, da ga banke pridno obveščajo o vseh finančnih transakcijah večjih od določenega zneska. ▸ A hivatal egyetlen értéke az, hogy szorgalmasan tájékoztatja a bankokat minden, egy bizonyos összeg feletti pénzügyi tranzakcióról.
Kakšen nasvet lahko ponudite ženski, ki se zaveda vrednote svojega zdravja in si ne zna pomagati iz začaranega kroga stresa? ▸ Milyen tanácssal szolgálhat egy nőnek, aki tudatában van, hogy milyen fontos az egészsége, és nem tud kitörni a stressz megbabonázott körforgásából?
Sploh pa se je vrednota otroka povečala, starši se čutijo bolj odgovorne, da zagotovijo otrokom čim boljše možnosti za njihovo rast in razvoj. ▸ Általánosságban pedig elmondható, hogy nőtt a gyermek értéke, a szülők nagyobb felelősséget éreznek azért, hogy minél jobb feltételeket biztosítsanak gyermekük növekedéséhez és fejlődéséhez. - vréti bouillir, être en ébullition, bouillonner ; (mošt) fermenter
v njemu vre, kri mu vre (figurativno) le sang lui bout dans les veines
med ljudstvam vre (figurativno) le peuple est en effervescence - vréti (vrèm) imperf.
1. bollire; tr. bollire, lessare:
voda vre pri sto stopinjah l'acqua bolle a cento gradi
2. ribollire; sgorgare:
besede mu kar vrejo iz ust le parole sgorgano da sole dalla sua bocca
3. (pojavljati se v velikem številu) riversarsi; ribollire:
ljudje so vreli na trg la gente si riversava in piazza
take misli so mu vrele po glavi questi pensieri gli ribollivano per la testa
4. pren. fremere; fervere; tumultuare:
vreti od sovraštva fremere di odio
med poslušalci je vrelo l'uditorio era in agitazione, tumultuava
molčal je, čeprav je vrela kri v žilah tacque, benché dentro fremesse
5. biol., kem. fermentare:
mošt vre il mosto sta fermentando - vréti hervir; fermentar (tudi fig)
kri mi vre (fig) me hierve la sangre
med ljudstvom vre hay efervescencia (ali agitación) en las masas
pustiti vreti hervir - vŕh (-a) m
1. cima, vetta, sommità:
najvišji vrh Himalaje la vetta più alta dell'Himalaia
kopast, stožčast vrh mammellone, cono
skalnat vrh cima rocciosa
jablana ima dva vrhova il melo ha due cime
vrh zvonika la cima del campanile
povzpeti se na vrh gore salire sulla vetta del monte, scalare la vetta del monte
anat. pljučni vrh apice polmonare
valovni vrh cresta d'onda
mat. vrh piramide, stožca vertice della piramide, del cono
arhit. vrh debla (pri stebru) sommoscapo
navt. vrh jamborja riva
hidr. vrh jeza pignone
teh. vrh plamena dardo
2. (najvišja, najoddaljenejša točka) cima, punta:
pasti z vrha stopnic cadere dalla cima delle scale
vrh jezika punta della lingua
knjiga je na vrhu prodajne lestvice il libro ha raggiunto il top nella classifica delle vendite
3. (površina, gladina) superficie:
priplavati na vrh raggiungere a nuoto la superficie
4. (do vrha) fino all'orlo, fino al colmo; completamente:
naliti kozarce do vrha riempire i bicchieri fino all'orlo
5. apice, culmine, apogeo; punta:
uvrščati koga med vrhove neke literature collocare qcn. al vertice della produzione letteraria di un paese
6. (najvišji, vodilni organ; voditelji držav) vertice:
strankarski vrh il vertice di un partito
konferenca na vrhu conferenza al vertice
7. (razvojna stopnja največje uspešnosti) apice; cima:
biti na vrhu pesniškega ustvarjanja essere all'apice della produzione poetica
8. (najvišja uvrstitev) cima:
z zadnjo zmago je moštvo na vrhu con l'ultima vittoria la squadra è in cima alla classifica
9. od vrha do tal da cima a fondo; (od glave do nog) dalla testa ai piedi; (popolnoma) completamente;
bil je gospod od vrha do tal un perfetto signore, un signore dalla testa ai piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
priti na vrh (na oblast) conquistare il potere
žarg. jemati mamila iz želje po vrhu drogarsi per raggiungere l'apice dell'allucinazione psichedelica
mera polna do vrha il colmo della misura
pog. imeti česa do vrha glave avere le tasche piene di qcs.
pren. strele udarjajo v visoke vrhove i fulmini colpiscono le cime dei monti; lit. apice - vríniti (-em) | vrívati (-am)
A) perf., imperf.
1. cacciare, infilare:
vriniti pismo v poln nabiralnik cacciare la lettera nella buca piena
2. frammettere, intercalare; punteggiare:
vriniti besedo med vrstici intercalare una parola fra due righe
vriniti v govor učene citate punteggiare il discorso di citazioni erudite
3. infiltrare, intrudere:
vriniti agente v organizacijo infiltrare agenti in un'organizzazione
4. inserire
5. imporre; infilare, dare, rifilare:
vrinila mu je denar, čeprav se je branil gli rifilò i soldi, per quanto lui rifiutasse
B) vríniti se (-em se) | vrívati se (-am se) perf., imperf. refl. entrare, penetrare; insinuarsi, infiltrarsi:
v jezik se je vrinilo dosti tujih besed nella lingua si sono infiltrati molti forestierismi
vrinila se mu je neprijetna misel nella mente gli si insinuò un pensiero increscioso - vrst|a3 ženski spol (-e …) sedežev, moštva v formaciji ipd.: die Reihe; sedežev: die Sitzreihe
v vrstah korakati: in Reih und Glied
(enojnih sedežev Einzelsitzreihe, prečna Querreihe, stranska Nebenreihe, dreves Baumreihe, gumbov Knopfreihe, knjig Bücherreihe, petelj, zank Maschenreihe, sedežev Stuhlreihe, voz Wagenreihe, zob Zahnreihe)
strelska vrsta die Schützenlinie, die Schützenkette
vrsta oken gradbeništvo, arhitektura die Fensterreihe, das Fensterband
v dveh/ treh … vrstah zweireihig/dreireihig …
na vrste/po vrstah reihenweise
razmik med vrstami der Reihenabstand
mimo vrste außer der Reihe
sejanje v vrste agronomija in vrtnarstvo die Drillsaat, Reihensaat
skleniti vrsto/vrste aufrücken
sklenjene vrste pri korakanju, pohodu: der [Schulterschluß] Schulterschluss
strniti vrste zusammenrücken
po vrsti der Reihe nach, reihenweise, nacheinander, hintereinander
v prvi vrsti in der ersten Reihe, figurativno in erster Linie
postaviti v vrsto aufreihen (se sich), in eine Reihe stellen (se sich) - vrst|a6 ženski spol (-e …) (vrstica) die Zeile; pri pesmi in biblično: der Vers
po vrstah zeilenweise
razmik med vrstami der Zeilenabstand
v eni vrsti/dveh vrstah/treh vrstah … einzeilig, zweizeilig, dreizeilig …
preskok v naslednjo vrsto die Zeilenschaltung - vŕsta row (hiš of houses); line; rank; vojska file; turn; series; kind, sort; set; type; genus, species; variety; quality
dolga vŕsta long row
v vŕsti in a row, in a line
v vŕstah in rows
sprednja (zadnja) vŕsta front (back) line
v sprednjih vŕstah in the front ranks
v nepretrgani vŕsti in straight succession
po vŕsti in turn, by turns; in rows; (po eden) one at a time, successively
naslovna vŕsta headline
vŕsta sedežev row of seats
vŕsta topolov row of poplars
kdo je na vŕsti? whose turn is it?
jaz sem na vŕsti it is my turn
počakati moraš, da prideš na vŕsto! you must await (ali pogovorno wait) your turn!
prideš kmalu na vŕsto your turn will soon come
ne (se) držati vŕste pri čakanju (preskočiti vŕsto) to jump a queue
čakati v vŕsti (za kaj) to queue (for something)
sedeti v prvi vŕsti to sit in the front row
brati med vŕstami to read between the lines
brali smo po vŕsti (eden za drugim) we took it in turns to read
korakati v vŕsti to march in file
razredčiti vŕste to thin out the rows
postaviti v vŕsto to put (ali to set) in a row; to rank, to file, to draw up
postaviti se v vŕsto (štartno črto pred tekom) to toe the line
imeli smo vŕsto deževnih dni we (have) had a succession of rainy days
imamo tri vŕste vina we have three sorts of wine - vŕsta (-e) f
1. fila; riga:
sedež v prvi vrsti parterja posto nella prima fila della platea
postaviti se v vrsto mettersi in fila, in riga
vrsta za vstopnice fila per i biglietti
2. riga:
natipkati trideset vrst na stran dattilografare trenta righe per pagina
3. (večja množina) serie:
vrsta potresnih sunkov una serie di scosse sismiche
4. fila, rango:
stranka širi svoje vrste il partito amplia le proprie file
strniti vrste serrare le file
5. specie, tipo:
navesti vrsto in kakovost blaga riportare tipo e qualità della merce
nova vrsta mednarodnega financiranja un nuovo tipo di finanziamento internazionale
on je druge vrste človek è un altro tipo di uomo
izdelovati opremo vsake vrste fabbricare attrezzature di ogni specie
6. (celote rastlin in živali) specie:
spreminjanje rastlinskih vrst mutamento delle specie vegetali
iztrebljanje živalskih vrst sterminio delle specie animali
rod in vrsta genere e specie
endemna vrsta specie endemica
7. biti na vrsti, priti na vrsto essere la volta di qcn., essere di turno:
ko je prišla vrsta nanj, je vstopil quando fu la sua volta, entrò
pren. zdrav je in mlad, vendar bo prišla tudi nanj vrsta è giovane e sano, eppure prima o poi verrà il suo turno (per ammalarsi, morire)
nesreče so na vrsti (se vrstijo)
vsak dan ogni giorno una disgrazia; le disgrazie si susseguono di giorno in giorno
8. (stopnja kakovosti) ordine, categoria, qualità, classe:
blago prve, druge vrste merce di prima, di seconda qualità
prenočevati v hotelu druge vrste pernottare in un albergo di terza categoria
mojster prve vrste un maestro eccellente, di primo, di primissimo ordine
9. (v adv. rabi) v prvi vrsti in primo luogo, anzitutto:
knjiga je namenjena v prvi vrsti odraslim il libro è destinato anzitutto agli adulti
10. agr. (red) fila
11. (ruska dolžinska mera) nekdaj versta
12. muz., mat. serie
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. držati komu vrsto stare in fila al posto di qcn.
klicati po vrsti chiamare, fare l'appello per ordine
pren. napisati, povedati med vrstami scrivere, dire fra le righe
postaviti neko kulturo v isto vrsto s considerare una cultura di pari dignità, di pari importanza che
pren. biti, stati v boju v prvi vrsti battersi, lottare in prima fila
nadloga prve vrste una calamità di prim'ordine
divergentna, konvergentna vrsta serie divergente, convergente
obrt. vrsta petelj fila di maglie
šah. osnovna vrsta prima, ottava traversa; kor. fila
lingv. besedna vrsta parte del discorso
glagolska vrsta coniugazione
lit. književna vrsta genere letterario
geogr. gorska vrsta catena di montagne
šport. krilska, napadalna vrsta linea mediana, di attacco
strojn. tolerančna vrsta serie di qualità
anat. vrsta zob fila, chiostra dei denti
obl. vrsta gumbov bottoniera
vrsta gumbov in gumbnic abbottonatura
film. vrsta zaporednih prizorov sequenza
šport. vrsta zaporednih strelov (v vrata), udarcev (pri boksu) tambureggiamento - vŕsta fila f (tudi voj) ; (hiš, dreves, gumbov) hilera f ; (kolona) columna f ; (vrstica) línea f ; (zaporedje) sucesión f ; (serija) serie f ; clase f , especie f
(vrsta ljudi, »kača«) fila f, fam cola f
po vrsti por orden; por turno; sucesivamente; uno después de otro
vsak po vrsti cada uno a su vez
v strnjeni vrsti (voj) en columna cerrada
v prvi vrsti en primera fila
vrsta lesa clase f (ali especie f) de madera
vrsta sob serie f de habitaciones
vrsta zob hilera f de dientes, arcada f dental
vrsta žita variedad f de trigo (ozir. de cereales)
bojna vrsta orden m de batalla
postaviti v bojno vrsto (dis)poner en orden de batalla
naslovna vrsta línea f del título
prazna vrsta línea f en blanco
nastanek vrst el origen de especies
nova vrsta! (pri diktiranju) punto y aparte
iti v vrsti (eden za drugim) ir (ali marchar) en fila india
brati med vrstami leer entre líneas
kdo je na vrsti? ¿a quién le toca?, ¿a quién le corresponde ahora?
jaz sem na vrsti me toca a mí, es mi turno
postaviti v vrsto disponer en fila
strniti, zgostiti vrste cerrar (ali estrechar) las filas
vsak pride enkrat na vrsto (fig, pregovor) a cada puerco le llega su San Martín - vrstic|a ženski spol (-e …) die Zeile (nepolna Ausgangszeile, prazna Blindzeile, viseča Hängezeile)
nekaj vrstic ein paar Zeilen
števec vrstic der Zeilenzähler
med vrsticami zwischen den Zeilen, interlinear
razmik med vrsticami der [Durchschuß] Durchschuss
brati med vrsticami figurativno zwischen den Zeilen lesen
nad vrstico [hochstehend] hoch stehend
honorar po vrstici das Zeilenhonorar - vrstíca line
pisati par vrstíc to drop someone a line
brati med vrstícami to read between the lines - vrstíca ligne ženski spol
brati med vrsticami lire entre les lignes
pisati nekaj vrstic komu écrire quelques lignes à quelqu'un
pisati med vrsticami interligner, écrire dans les interlignes
plačati po vrsticah payer à la ligne - vrstíca1 (-e) f
1. riga:
pren. prebrati kaj med vrsticami (saper) leggere tra le righe
2. lit. verso:
rimane vrstice versi in rima
3. rel. versetto (della Bibbia, del Corano)