Franja

rôjsten (of) birth; natal

rôjstni dan birthday
za, na moj rôjstni dan for my birthday
rôjstni kraj birthplace, native parts
rôjstno leto year of birth
moje rôjstno mesto my native (ali) home town
rôjstna hiša the house in which someone was born
rôjstni list birth certificate
darila za rôjstni dan birthday presents (ali gifts)
kolač za rôjstni dan birthday cake
slavje rôjstnega dne birthday party
vse najboljše k vašemu rôjstnemu dnevu! many happy returns of the day!

rôjsten natal, de naissance

rojstni dan jour moški spol de naissance, (jour) anniversaire moški spol
rojstni datum (kraj) date ženski spol (lieu moški spol) de naissance
rojstna hiša maison natale
rojstno mesto ville natale
rojstni list acte moški spol de naissance, (izpisek) extrait moški spol (ali bulletin moški spol) de naissance
praznovati rojstni dan koga fêter l'anniversaire de quelqu'un

rôjsten (-tna -o) adj. di, della nascita; nativo, natio, natale:
rojstni datum data di nascita
rojstni kraj paese, villaggio, luogo nativo; patria
rojstni list atto di nascita
rojstna matična knjiga registro delle nascite
rojstni dan compleanno, anniversario, genetliaco, natale

rôjsten natal; de nacimiento

rojstna dežela (hiša, mesto) país m (casa f, ciudad f) natal
rojstni dan natalicio m, cumpleaños m
rojstni datum (kraj, list) fecha f (lugar m, partida f ali fe f) de nacimiento
rojstno ime nombre m
praznovanje rojstnega dne celebración f de cumpleaños
praznovati rojstni dan celebrar su cumpleaños

rojstv|o [ô] srednji spol (-a …) die Geburt
ponovno rojstvo die Wiedergeburt
rojstvo dvojčkov/trojčkov die Zwillingsgeburt, Drillingsgeburt
rojstvo živega otroka die Lebendgeburt
nezakonsko rojstvo die Unehelichkeit
… rojstvva Geburts-
(čas die Geburtszeit, datum das Geburtsdatum, kraj der Geburtsort, leto das Geburtsjahr, ura die Geburtsstunde)
obletnica rojstvva der Geburtstag (stota hunderjähriger Geburtstag)
… rojstev Geburten-
(knjiga das Geburtenbuch, kontrola die Geburtenkontrolle, die Geburtenregelung, matična knjiga das Geburtsregister, die Geburtsliste, omejevanje die Geburtenbeschränkung, porast der Geburtenzuwachs, presežek der [Geburtenüberschuß] Geburtenüberschuss, število die Geburtenrate, upadanje der Geburtenrückgang)
od rojstvva von Geburt an
od rojstvva slep/gluh von Geburt an blind/taub, -geboren ( blindgeboren, taubgeboren)
denarna pomoč ob rojstvvu otroka die Geburtenbeihilfe
obvestilo o rojstvvu otroka die Geburtsanzeige
potrdilo o rojstvvu der Geburtsnachweis
po rojstvvu nach der Geburt, figurativno der Geburt nach, bogat ipd.: von Haus aus
po Kristusovem rojstvvu nach Christi Geburt

rómarski of pilgrimage

rómarska palica pilgrim's staff
rómarski kraj place of pilgrimage

Rōsea ali Rōsia -ae, f Rózeja (Rózija), kraj na Sabinskem pri mestu Reate z izvrstnimi konjskimi pašniki (zdaj Le Roscie): Ci. ep., Varr. — Od tod adj.

1. Rōseus (Rosus) 3 rózejski (rózijski): cannabis Plin., rura V.

2. Rōseānus 3 rózejski (rózijski), rozejánski: equi Varr.

3. Rōsulānus 3 = Rōseānus: ager Serv.

Rudiae -ārum, f Rúdije, mesto v Kalabriji, rodni kraj pesnika Enija (zdaj Porta a Rugge blizu kraja Lecce-Lupiae) Plin., Mel., Sil. — Od tod Rudīnus 3 rúdijski, iz Rúdij izhajajoč (izvirajoč), iz Rúdij doma: Rudinus homo Ci. = Ennius; subst. Rudīnus -ī, m Rúdijec, Rudín: unde Rudinus ait „divum domus altisonum — cael'“? Aus.; pl. subst. Rudīnī -ōrum, m Rúdijci, Rudíni, preb. mesta Rudije: nos sumus Romani, qui fuimus ante Rudini Enn. fr. ap. Ci.

sacrārium -iī, n (sacrum -ī ali sacra -ōrum)

1. kraj, kjer se hranijo svetinje, svetinjišče, prostor za svetinje, nekakšen relikviárij: SERV., FEST. idr., sacrarium est locus, ubi sacra reponuntur ULP. (DIG.), vetito temerat sacraria probro O., Caere sacrarium populi Romani L. (ker so Rimljani v času vdora Galcev tja odpeljali rimske svetinje); metaf.: arcana naturae interiore sacrario clausa sunt SEN. PH.

2.
a) molišče, molilnica, kapela, svetišče, tempelj: SUET. idr., in sacrario signum fuit Cereris CI., res divinas in sacrario facere CI., sacrarium Bonae deae CI., Fidei L., Mentis PR., duri sacraria Ditis V. = podzemlje, sacraria Vestae MART., decimo die cenatum deinde pure lautum (sc. adulescentulum) in sacrarium deducere L., primo sacrarium id feminarum fuisse L. (o kraju, kjer so ženske imele Bakhovo slavje).
b) domača kapel(ic)a: qui habitat in tuo sacrario CI. EP.; metaf. α) svetišče: cui (sc. aquilae) ille (sc. Catilina) etiam sacrarium domi suae fecerat CI. (kraj v rimskem taboru, kjer so hranili legijske orle, je veljal za svetega); porogljivo (o istem Katilini): cui (sc. aquilae) domi tuae sacrarium scelerum tuorum constitutum fuit CI. β) cesarski kabinet: in sacrario imperialis oraculi AUS.

safe¹ [séif] pridevnik
varen, siguren, zanesljiv; dobro čuvan; nenevaren; zdrav, cel, nepoškodovan, ki je v dobrem stanju, srečen; previden, ničesar ne tvegajoč

as safe as houses pogovorno popolnoma, absolutno varen
safe from varen pred
safe and sound čil in zdrav
from a safe quarter iz zanesljivega vira
safe arrival trgovina srečno dospetje (o blagu)
safe back (zopet) srečno doma (domov)
a safe catch (kriket) dobra žoga
a safe estimate previdna ocenitev
a safe guide zanesljiv vodnik
a safe man zanesljiv, zvest človek
a safe place varen kraj
safe receipt trgovina v redu prejem
a safe winner zanesljiv zmagovalec
to be safe from (the wolves) biti varen pred (volkovi)
is it safe to go there? je varno iti tja?
the bridge is not safe most ni varen, zanesljiv
this dog is not safe to touch nevarno je, dotakniti se tega psa
it is safe to say z gotovostjo (mirno) lahko rečemo
he is safe to come first gotovo bo prišel prvi
to be on the safe side biti na varnem, iti brez nevarnosti
I want to be on the safe side ne maram se po nepotrebnem spuščati v nevarnosti, ne maram ničesar tvegati
to err on the safe side napraviti napako, a brez škode
they feel safe now zdaj se čutijo varne
to keep s.th. safe (s)hraniti kaj na varnem
to play safe varno iti; zaradi varnosti
I saw him safe home srečno sem ga spremil (spravil) domov

Samosata -ōrum, n (Σαμόσατα) Samózata (Samózate), glavno mesto sir(ij)ske province Komagena ob zahodnem bregu Evfrata (zdaj Samsat), rojstni kraj satirika Lukijana: PLIN. – Soobl. Samosata -ae, f Samózata: AMM. – Od tod adj. Samosatēnus 3 samozátski, iz Samózat(e) izvirajoč, kot subst. m Samózatec, Samozaténec, Samozá(t)čan: Paulus AMBR.

samóten lonely, lonesome, solitary, secluded; retired

iti na samóten sprehod to take a solitary walk
samóten (odmaknjen, zakoten) kraj (dolina) a secluded spot (valley)

samôten (-tna -o) adj.

1. solo, solitario, isolato, sperduto, remoto, ritirato; pren. solingo:
samotni popotnik viandante solitario
samotna kmetija casolare
pren. samotno bivališče eremitaggio

2. (nenaseljen) deserto:
samoten kraj solitudine; pren. clausura

Sārsina in (po večini rokopisov in napisov) Sāssina -ae, f (ἡ Σάρσινα) Sársina, Sásina (še zdaj Sarsina), mesto v Umbriji ob reki Sagis (Sagis), Plavtov rodni kraj; obl. Sassina: MART., SIL. Od tod

1. adj. Sārsinās (Sāssinās) -ātis sársinski (sásinski), sarsinátski (sasinátski), iz Sársine (Sásine), pri Sársini (Sásini): Sassinate de silva MART., Cebanum hic e Liguria mittit ovium maxime lacte, Sassinatem ex Umbria mixtoque Etruriae atque Liguriae confinio Luniensem magnitudine conspicuum PLIN., [Macci]us poeta, quia Umber Sarsinas erat, a pedum planitia initio Plotus, postea Plautus coeptus est dici FEST.; subst. Sārsinātēs (Sāssinātēs) -ium, m Sársinci (Sásinci), Sarsináti (Sasináti), preb. mesta Sarsina (Sasina): PLIN.

2. subst.
a) Sārsinātis -is, f Sársinka (Sásinka), Sarsinátka (Sasinátka): quid? Sarsinatis ecquast? si Umbram non habes PL. (v besedni igri).

sbrattare v. tr. (pres. sbratto) počistiti; pospraviti, pospravljati:
sbrattare la tavola pospraviti mizo
sbrattare un luogo oditi, zapustiti kraj

scāla -ae, f (iz *scand-sla: scandere)

1. stopnišče, gréd(n)ica, stolba, stopnice, lestvica, lestva, lestev, poseb. naskočna (naskakovalna, oblegovalna) lestev; sg. stari slovničarji zavračajo (npr. VARR., Q.), vendar ga najdemo pri CELS., HYG., G. (DIG.), CYPR., HIER., ISID. in v VULG.; pren. scala kot ret. figura (= gr. κλῖμαξ) stopnjevanje v izrazu, klímaks; AUG. besedo v tem pomenu razlaga kot „nerabna“. Nav. pl. scālae -ārum, f: PL., ENN. AP. MACR., O., COL., PLIN., AP. idr., cum se fugiens in scalarum tenebras abdidisset CI., in scalis latuit H. pod stopnicami, scalis devolvi CU. zvaliti (skotaliti) se po stopnicah, scalis habito tribus MART. v tretjem nadstropju, na podstrešju, v podstrešnici (kjer so stanovali le reveži), ratis ... expositis stabat scalis V., rarae scalae altitudini aequari poterant L., scalis integros muros transcendere L., positis scalis muros ascendere C., legionarii ... defensores scalis admotis tormentis ... telisque terrebant C., murum modo suffodere, modo scalis aggredi S., scalas applicare moenibus CU., scalas erigere, scalas moenibus admovere ali apponere, scalis evadere T. Kot nom. propr.
a) scalae Gemōniae VAL. MAX. = Gemōniae (gl. to besedo).
b) scalae Hannibalis Hanibalove stopnice, kraj v Firencah: MEL.

2. meton. = gradus stopnica stopnišča: haec per ducentas cum domum tulit scalas MART.

schade škoda (um za/česa); es ist schade škoda je (koga, česa); es wäre schade škoda bi bilo (koga, česa); um das ist es nicht schade tega ni škoda; zu schade : er ist zu schade dafür predober je za to; Worte: jedes Wort ist zu schade vsaka beseda je odveč; dafür ist mir meine Zeit zu schade za to mi je škoda časa; für etwas bin ich mir zu schade (kaj) mi ne pride na kraj pameti, (česa) pa res ne mislim početi

seaside [sí:said]

1. samostalnik
morska obala, morski breg; primorje

to go to the seaside iti na morje (na letovanje, na odmor)

2. pridevnik
obmorski

seaside place, seaside resort obmorski kopališki kraj ali letovišče

secluded [siklú:did] pridevnik (secludedly prislov)
osamljen, izoliran; samotarski, samoten, odmaknjen, odročen, zakoten

a secluded life samotarsko življenje
a secluded spot od sveta odmaknjen (samoten, odročen, zakoten) kraj

secouriste [səkurist] masculin član organizacije za prvo pomoč; reševalec

les secouristes arrivèrent sur les lieux de l'accident reševalci so prišli na kraj nesreče