-
tùcāč -áča m kdor drobi kamenje, drobilec: tucač kamenja
-
tudòzemac -ēmca m tujec, kdor je iz tuje dežele, tujezemec
-
tugger [tʌ́gə] samostalnik
kdor vleče; vlačilec; garač, kdor težko dela, se trudi
-
tùlumbaša m (t.) kdor toči vino, točaj
-
tùrčalo s ekspr. kdor navadno, najraje govori po turško
-
tùtkun m (t. tutkun) neroda, nerodnež, kdor si ne zna pomagati, kdor se ne znajde
-
tužàkalo s kdor rad tožari
-
twister [twístə] samostalnik
sukalec (sukanca); vrvar; kdor se suče, obrača
pogovorno spletkar, intrigant; slepar, lažnivec, lopov, goljuf
tehnično stroj za sukanec
šport (tenis) rezana žoga
ameriško tornado, vodna (peščena) tromba; zapleten, zamotan položaj
gledališče zaplet
he can spin a twister figurativno on laže, kot pes teče
-
typifier [típifaiə] samostalnik
tipizêr; kdor razvršča po tipih, tipizira
-
ùčājnīk m dial. kdor se strogo posti, bolj kot je zapovedano
-
ùgasnīk m kdor je brez moških potomcev
-
ukrućénko m ekspr. kdor se trdo, zadržano drži
-
ùstalac -aoca m
1. zgodnjik, kdor zgodaj vstaja
2. marljiv, delaven človek
-
uter-vīs, utra-vīs, utrum-vīs, gen. utrīus-vīs, dat. utrī-vīs, pron. indefinitum (ixpt. iz uter in velle) kdor (kar) hoče od obeh, kdor(si)bodi, kar(si)bodi (kdor (si) bodi, kar (si) bodi) od obeh, kateri(si)bodi (kateri (si) bodi) od obeh, kdorkoli, karkoli (kdor koli, kar koli) od obeh, katerikoli, katerakoli, katerokoli (kateri koli, katera koli, katero koli) od obeh, eden od obeh, oba: Pl., qui utramvis norit Ter., ut utrumvis (oboje) salvo officio se facere posse arbitrarentur Ci., quod certum est non facere, dum utrumvis licebit Ci.; s partitivnim gen.: minus habeo virium quam vestrum utervis Ci.
-
utilitaire [-tɛr] adjectif preračunan na korist, ki gleda na korist; masculin koristolovec, kdor gleda vse z vidika osebnih koristi, utilitarist
véhicule masculin utilitaire tovorni avto, kamion, avtobus; manjši avto
-
utopiste [-pist] masculin utopist, sanjač, zanesenjak, kdor dela neuresničljive načrte; adjectif utopističen
utopiste masculin de la paix sanjar o miru
-
utterer [ʌ́tərə] samostalnik
kdor izrazi, reče; širitelj ponarejenega denarja
-
uzdr̀žljivac -īvca m vzdržen človek, kdor se česa vzdržuje
-
vagànār -ára m kdor izdeluje torila, lesene sklede
-
vagònāš -áša m
1. vagonar, delavec pri tovornih vagonih, pri rudniških vagončkih
2. slabš. kdor stanuje v vagonu