-
ἱππο-κέλευθος 2 (κέλευθος) kdor potuje na konju, sukalec konj, konjik, borilec z vozom.
-
ἱππο-κένταυρος, ὁ hipokentaur (pošast, napol človek, napol konj).
-
ἱππό-κροτος 2 (κροτέω) poet. od konj teptan.
-
ἱππο-μανής 2 (μαίνομαι) kjer konji dirjajo, λειμών ki mrgoli konj.
-
ἵππος, ὁ, ἡ [Et. idevr. ek'wo-s, lat. equus] 1. konj, kobila (θήλεια), žrebec (ἄρσην). 2. naprežen voz, bojni voz, borilec z vozom. 3. ἡ ἵππος konjica, konjeništvo, οἱ ἵπποι jezdeci.
-
ἱππο-σείρης, ου, ὁ (σειρά) krotilec konj.
-
ἱπποφόρβιον, τό 1. čreda konj. 2. konjski hlev.
-
ἱππών, ῶνος, ὁ (ἵππος) 1. konjušnica, konjski hlev. 2. postaja za izmenjavanje konj.
-
κέλης, ητος, ὁ 1. konj za dirko, dirjalec, dirjač. 2. ladja brzoplovka (z eno veslarsko klopjo).
-
κλύδων, ωνος, ὁ (κλύζω) val, valovje, šum(enje), pritisk valov, butanje ali kipenje valov; ἄπορος κακῶν κλυδών naval, napad (sovražnikov, nesreče), ἔφιππος gneča, vrvenje konj.
-
μόν-ιππος, ὁ jezdni konj, posamezen konj (oppos. ἵπποι ὑπὸ τοῖς ἅρμασιν).
-
Ξάνθος, ὁ 1. reka pri Troji (Skamander). 2. v Likiji. 3. ἡ mesto v Likiji. 4. ὁ Ahilejev konj.
-
οὖς, ὠτός, τό [Et. iz ὀος, οὐσος, slov. uho (h iz s), lat. auris (iz ausis), aus-culto, nem. Ohr. – gen.pl. ὤτων], ep. οὖας, ατος, τό 1. uho; ἀκούω εἰς οὖς slišim na uho, pove se mi kaj kot skrivnost NT, λαλέω πρὸς τὸ οὖς šepetam na uho NT, εἰς ὦτα φέρω prinašam na uho, pravim skrivaj, δι' ὠτὸς πρός τινα ἐννέπω zašepetam komu na uho, φθόγγος βάλλει με δι' ὤτων glas mi je prišel do ušes, τὰ ὦτα παρέχω poslušam, ἐπέχομαι zamašim si ušesa; ὁ ἵππος ὀρθὸν οὖς ἵστησιν konj striže z ušesi; pren. τὰ βασιλέως ὦτα tajni služabniki (redarji) perz. kraljev. 2. uho, ročaj (pri posodi).
-
παρ-ήορος 2 (παρά, ἀείρω) 1. a) poleg vprežen, ἵππος vnanji, priprežen konj, pripreženec, ki ni vlekel; b) iztegnjen, zleknjen ἐν κονίῃσιν. 2. pren. a) nestalen, lahkomiseln; b) nepremišljen, nespameten, brezumen.
-
Πήγασος, ὁ (πήγνυμι) krilati Perzejev konj.
-
πλήξ-ιππος 2 ep., dor. πλάξ-ιππος (πλήσσω) ki biča konje, krotilec konj, jezdec, jahač.
-
πολύ-ιππος 2 ep. ki ima mnogo konj, bogat konj.
-
ποτάμιος 3 in 2 ki spada k reki, rečen δρόσος, ἵππος povodni (nilski) konj.
-
πρόσ-κειμαι [ion. προσ-κέομαι, impf. 3 pl. προσεκέατο] 1. a) zraven ali spredaj ležim, stojim, sem poleg česa, ὁ προσκείμενος ἵππος levi pripreženi konj pri četverovpregi; pritrjen sem na čem οὔατα; stanujem s kom, dana sem komu za ženo; b) blizu sem, združen sem s kom, χάρις prihaja zraven, κακῷ obtežen sem, podvržen sem, ἐχθρὰ θανόντι προσκείσει (= ἔσει) sovražnica boš umrlemu, ἀβουλία πρόσκειται κακόν je zlo; c) zabredem v ἄγραις, χρηστῷ dospem do sreče, imam srečo. 2. a) vdan sem čemu οἴνῳ, naklonjen sem komu τινί, pridružim se komu, soglašam s kom λόγῳ, marljivo se bavim (ukvarjam) s čim, ναυσί lotim se plovbe; b) stiskam, napadam, preganjam τινί, τὸ προσκείμενον sovražna vojska; c) pritiskam na koga s prošnjo, mučim (nadlegujem) s prošnjami, sem zmerom nad kom. 3. kot pf. pass. od προστίθημι dodan, dodeljen sem komu, naložen sem, dolžnost je, grem komu, pristojam, spodobim se τινί τι προσκέεται.
-
σειραῖος 3 poet. (tudi s ἵππος) ki je privezan na konopcu, ἵππος vnanji konj, ki ni vprežen v jarem, temuč gre zraven jarma.