Franja

letónski letton

letonski jezik la langue lettone, le letton

licentia -ae, f (licet)

1. svoboda (da sme človek ravnati po svoji volji), prostost, neomejenost, dovoljenje, dovolilo: Hercules istum infelicet cum sua licentia Pl., l. libertasque vivendi Ci., licentiam dare, permittere Ci. dovoliti (dovoljevati), (do)pustiti ((do)puščati), pueris non omnem ludendi licentiam damus Ci., tantum licentiae dabat gloria Ci., vide, ne quid licentiae nobis tua liberalitas det Ci., nobis nostra Academia magnam licentiam dat, ut id nostro iure liceat defendere Ci., magnis et divinis bonis hanc licentiam (predpravico, posebno pravico) assequebantur Ci., quantam habent ad maledicendum licentiam Ci., cum iste (sc. Verres) calumniae licentiam suā auctoritate ostendisset Ci. čeprav je bil s svojo izjavo namignil, da naj bo kovarstvo zoper njega neomejeno, itaque in iis est perniciosus error, qui existimant libidinum peccatorumque omnium patere in amicitia licentiam Ci. da odpira prijateljstvo svobodno pot do vseh slasti in pregreh, usi superiorum temporum atque itinerum licentiā C., quo (sc. milites) ex tanta victoria licentiam sibi assumpsissent Auct. b. Afr., penes unum necis civium et vitae licentia S. neomejena oblast nad življenjem in smrtjo, datam et absolvendi licentiam T., licentiam omnem passim lasciviendi permittebat militibus Suet.

2. svoboda (svobodnost) v mišljenju in ravnanju, samohotnost, samovoljnost, samovolja, svojevoljnost: a Democrito haec licentia Ci., numquam ad unum tanta pervenisset licentia Ci., alicuius licentiae resistere Ci., o licentiam iocularem! Ci., tantum licentiae sumpsisse, ut … L., fecunda vatum l. O., l. fortunae Sen. ph. dobra ali slaba volja, trma, per intercalandi licentiam Suet.; poseb. svoboda, prostost v govorniškem in pesniškem izražanju, opisovanju: superfluentes iuvenili quadam dicendi impunitate et licentia Ci., prisca fere ac vetusta, quae sunt poëtarum licentiae liberiora quam nostrae Ci., homo ad scribendi licentiam liber Ci., l. verborum Ci., figurarum Q., poëtica Lact.; od tod kot ret. figura govorna svoboda, svoboden govor, svoboščina (= gr. παρρησία): Corn. (4, 48).

3. razuzdanost, razvratnost, razbrzdanost, samopašnost, samopaštvo, prostopašnost, nezmernost, (pre)drznost, objestnost, (starejše) prešernost: deteriores omnes summus licentiā Ter., quem (sc. Milonem) si (sc. Clodius) vicisset, habiturus esset impunitatem et licentiam sempiternam Ci., eandem istius … licentiam libidinemque fuisse cognoscite Ci., comprimere homi num licentiam Ci., licentia arrogantiaque C., nocturni temporis l. C. razuzdanost, ki jo nočni čas še pospešuje, Alexandrina vita et licentia C. razuzdano življenje v Aleksandriji, licentiam temporum intercludere C. narediti konec, ustaviti, omejiti, zajeziti, illa phalanx Alexandri Magni … inveteratā cum gloriā tum etiam licentiā non parēre se ducibus, sed imperare postulabat N. zaradi neukrotljivosti, upornosti, de civium in nobiles licentia crudelitateque N. o brezobzirnosti, l. militum N. ali militaris Auct. b. Afr., ad coërcendam militarem licentiam T., indomitam audeat refrenare licentiam H., effusa l. L., l. oratorum T. prešernost, crescente licentiā Iust.; metaf. o neosebnih subj.: magna gladiorum est licentia Ci. ep., l. cupiditatum Ci., inmensa licentia ponti O. razbrzdano, razburkano, brezmejno morje (valovje), l. vocis et linguae L. predrznost v glasu in govoru, l. verborum Cu. (pre)drzen jezik.

4. pooseb. Licentia -ae, f Licéncija = Lahkomiselnost, boginja lahkomiselnosti (= Ὕβρις): templum Licentiae Ci., lasciva Licentia H.

lier [lje] verbe transitif na-, pre-, z-vezati

le contrat me lie pogodba me veže
lier conversation začeti pogovor
lier amitié spoprijateljiti se, skleniti prijateljstvo
lier une sauce zgostiti omako z moko
lier les mains à quelqu'un (figuré) komu roke zvezati
avoir partie liée avec quelqu'un imeti s kom skupne interese
j'ai la langue liée o tem ne smem govoriti
j'ai les bras, les mains lié(e)s imam zvezane roke
lier la langue à quelqu'un komu jezik zavezati
être livré pieds et poings liés à quelqu'un biti komu izročen na milost in nemilost
être (très) lié avec quelqu'un biti s kom (dober) prijatelj
se lier par un serment zavezati se s prisego
se lier zavezati se, povezati se
lier partie avec quelqu'un sodelovati s kom v skupni stvari

limand|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija (rdeči jezik) Microstomus: die Rotzunge, die Limande

linguistic [liŋgwlstik] pridevnik (linguistically prislov)
lingvističen, jezikosloven, jezikoven

linguistic atlas lingvistični atlas
linguistic form lingvistična oblika (beseda, fraza, stavek)
linguistic stock prvoten jezik in iz njega izpeljani jeziki

Lippe, die, (-, -n) ustnica, ustna; Tierkunde, Musik ustna; Technik odprtina; sich die Lippen lecken oblizovati se; an die Lippen führen dati k ustom; den Finger auf die Lippen legen dati prst na usta; es nicht über die Lippen bringen ne moči povedati; nicht über die Lippen von kommen: Y kommt nicht über die Lippen von X X nikoli ne izusti Ya; die Antwort auf den Lippen haben imeti odgovor na jeziku; sich auf die Lippen beißen ugrizniti se v jezik; jemandem auf den Lippen hängen viseti komu na ustih, loviti vsako besedo; von den Lippen lesen brati z ust; eine Lippe riskieren tvegati odkrito besedo

literar|en (-na, -no) literarisch; belletristisch; Literatur- (atlas der Literaturatlas, časopis die Literaturzeitschrift, jezik die Literatursprache, leksikon das Literaturlexikon, kritika die Literaturkritik, nagrada der Literaturpreis, priloga die Literaturbeilage, produkcija die Literaturproduktion, teorija die Literaturtheorie, veda die Literaturwissenschaft, zgodovina die Literaturgeschichte)
literarno delo das Sprachwerk

literáren (-rna -o) adj.

1. letterario, della letteratura:
literarne vrste generi letterari
literarni jezik lingua letteraria, lingua standard
literarni salon salotto letterario
literarna zgodovina storia della letteratura
literarna umetnost letteratura
pejor. literarna srenja letteratume
literarni tat plagiario

2. (značilen za literaturo, neživ, nenaraven) letterario, artificioso:
literarni klišeji stereotipi letterari
preveč literaren jezik una lingua troppo artificiosa

literary [lítərəri] pridevnik (literarily prislov)
književen, knjižen, slovstven; izobražen, učen

literary history literarna zgodovina
literary language knjižni jezik
literary man književnik, literarno izobražen človek
literary property avtorska pravica
zaničevalno literary style kosesčina

litovski pridevnik
(o Litvi in Litovcih) ▸ litvánSopomenke: litvanski
Povezane iztočnice: litovski litas

lítovski lituanien

litovski jezik, litovščina la langue lituanienne, le lituanien

litovščina samostalnik
(litovski jezik) ▸ litván [nyelv]Njihov materni jezik je litovščina, eden izmed zgolj dveh preživelih baltskih jezikov. ▸ Anyanyelvük a litván, amely a balti nyelvcsalád mindössze két fennmaradt tagjának egyike.

littéraire [literɛr] adjectif knjižen, književen

langue féminin littéraire knjižni jezik
monde masculin littéraire svet izobražencev, izobraženci
soirée féminin littéraire literarni večer

litúrgico liturgičen, obreden

lengua litúrgica cerkveni jezik

litvanski pridevnik
(o Litvi in Litvancih) ▸ litvánSopomenke: litovski

ljudska latinščina stalna zveza
(jezik) ▸ népi latin, vulgáris latin
Sopomenke: pogovorna latinščina, vulgarna latinščina

ljúdski (-a -o) adj. popolare, del popolo; pubblico:
ljudska blaginja benessere pubblico
ljudska knjižnica biblioteca popolare
polit. ljudska stranka Partito popolare
ljudska šola scuola elementare
ljudsko štetje censimento
lingv. ljudska etimologija etimologia popolare
hist. ljudske demokracije democrazie popolari
lingv. ljudski jezik linguaggio popolare, lingua volgare
ljudski tribun tribuno del popolo
lingv. ljudski izraz demotismo
ljudski praznik sagra, kermesse
ljudski voditelj capopopolo
ljudski zdravnik guaritore, medicone
rel. ljudsko petje canto dei fedeli
PREGOVORI:
ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei

loll [lɔl]

1. prehodni glagol
pretezati (ude), iztegniti (jezik), povesiti glavo

2. neprehodni glagol
pretezati se, leno poležavati, pasti lenobo; viseti (jezik, out)

to loll about postavati, postopati, vleči se

lomiti¹ (lómim) zlomiti

1. brechen; ven: ausbrechen, herausbrechen; veje ipd.: abbrechen

2. tipografija stavek: umbrechen, den Umbruch machen

3.
lomiti roke figurativno die Hände winden
lomiti se v krčih: sich in Krämpfen winden
lomiti se od smeha sich krumm lachen, einen Lachkrampf bekommen
lomiti si jezik (težko govoriti) sich die Zunge verrenken

4.
figurativno lomiti kopja z eine Lanze brechen mit
sila kola lomi Not kennt kein Gebot, Not bricht Eisen

lomiti² (lómim) (slabo govoriti jezik) radebrechen (lomiti nemščino/francoščino deutsch/französisch radebrechen)