Franja

napáčen (-čna -o) adj.

1. sbagliato, scorretto, erroneo, errato:
napačen naglas accento sbagliato
iti v napačno smer andare nella direzione sbagliata
imeti o čem napačno mnenje avere un'opinione erronea di qcs.

2. pren. (z nikalnico za osebo, stvar, ki ima določene pozitivne lastnosti) non male, mica male, a posto, carino:
na pogled ni napačna a guardarla non è male
fant ni napačen, le hitro vzkipi il ragazzo è a posto ma facile all'ira
ne imeti koga za napačnega človeka stimare uno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na napačnem koncu se lotiti česa affrontare un problema in modo sbagliato
obrniti se na napačen naslov sbagliare di indirizzo, l'indirizzo
prikazovati kaj v napačni luči presentare qcs. in modo scorretto, falso
pog. hoditi po napačnih potih uscire dalla retta via
pog. živeti v napačni veri sbagliare
pren. napačen korak passo falso
napačen sklep ekst. sofisma; filoz. paralogismo
muz. napačen ton stonatura
napačna dostava disguido
napačna informacija disinformazione
napačna izgovorjava pronuncia erronea, viziosa
ekon. napačna investicija disinvestimento
napačna nota stecca
napačna poteza topica
napačno (dvojno)
zapisovanje besede dittografia
ekon. napačno gospodarjenje diseconomia

napred|ovati² (-ujem) (biti uspešen, uspevati) Fortschritte machen, fortkommen, weiterkommen; (uspevati) gedeihen
zelo hitro napredti große Fortschritte machen

napréj

A) adv.

1. avanti, in avanti, innanzi:
nagniti se naprej chinarsi avanti
stopiti naprej fare un passo avanti
pog. biti naprej v čem essere avanti in qcs.

2. prima, in anticipo:
del zneska se plača naprej parte della somma si paga in anticipo

3. (izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja)
obrne se in spi naprej si volta e continua a dormire
države se še naprej oborožujejo i paesi continuano ad armarsi

4. iti, priti naprej pog. progredire:
znanost gre hitro naprej la scienza progredisce rapidamente

5.
od danes naprej da oggi in poi
od konca vojne naprej dal dopoguerra in poi
dati, poslati pročilo, prošnjo naprej presentare, inviare la relazione, la domanda
prodati naprej rivendere
take primere bo zdravnik dal naprej sodišču casi del genere saranno dal medico deferiti al tribunale
žarg. šol. iti naprej (izdelati razred) essere promossi; (obravnavati novo snov) andare avanti (con la materia)
ura gre naprej l'orologio anticipa
misliti naprej guardare, pensare al futuro
kar naprej in naprej nadlegovati koga non fare che molestare uno
pog. nesti naprej denunciare; soffiare
muz. peti naprej cantare il canto principale
pomagati si naprej arrangiarsi
zmeraj riniti naprej voler essere sempre i primi
ne vedeti ne naprej ne nazaj non saper che pesci pigliare
storiti velik korak naprej fare un grande passo in avanti
pren. iz hiše iti z nogami naprej uscire di casa morto, cadavere
in tako naprej e così via

B) inter. avanti:
'Z dovoljenjem?!' 'Naprej!' 'Permesso?' 'Avanti'
voj. četa, naprej, marš! compagnia, avanti marsc'!
polit. Naprej Italija Forza Italia

na prvo žogo frazem
neformalno (na hitro; narejen na hitro) ▸ első ránézésre, első nekifutásra, rögtönözve
Njegovo ime vam na prvo žogo verjetno ne pove veliko. ▸ A neve első ránézésre valószínűleg nem mond sokat.
Jaz v bistvu sploh nimam občutka, da bi bila to skladba, ki je bolj na prvo žogo. ▸ Nem igazán érzem, hogy ez egy olyan darab lenne, ami rögtönzéssel készült.

nasésti (ladja) to run aground; to strand, to get stranded

pustiti ladjo, da nasede to beach the ship; figurativno (biti opeharjen) to be taken in, to be imposed upon
on hitro nasede (figurativno) he is easily imposed upon
nisem mu nasedel (figurativno) I was up to his tricks
čoln je nasedel na plitvino the boat was stranded on a shoal

natakáriti -tàkārīm
1. natakniti (slabo, kar ne spada na to mesto): natakariti naočare
2. natakariti se na hitro se obleči, nametati cunje nase

nauči|ti se (-m se) učiti se česa (etwas) erlernen, dodatno: dazulernen, vlogo ipd.: einstudieren
na pamet se naučiti auswendig lernen, memorieren
ki se ga je mogoče naučiti erlernbar, lernbar
ki ga je mogoče hitro naučiti gelehrig
ki se ga ne da dosti/nič naučiti ungelehrig
kar se Janezek nauči, to Janez zna früh übt sich, was ein Meister werden will/was Hänschen nicht lernt, lernt Hans nimmermehr

navelíčati se to get weary (ali tired) (česa of something); to be (ali to get) sick (of); to weary (of); to grow weary (of), to be fed up (with)

naveličal sem se čakanja I got sick of waiting
njegove družbe se hitro naveličaš (si je hitro sit) a little of his company goes a long way

nāvigātiō -ōnis, f (nāvigāre) plovba, plutje, plovstvo, brodarstvo, pomorstvo, ladjarstvo, vožnja po morju itd., pomorsko poslovanje: in portum ex longa navigatione venire Ci., prima navigatione ne omiseris Ci. ep. odpluti ob prvi priložnosti, te neque navigationi neque viae committas Ci. ep. potovanju niti po morju niti po suhem, n. fluminis Auct. b. Alx. plovba (vožnja) po reki ali ignoti maris Sen. rh. ali Ionii maris T. plovba (vožnja) po morju, celeri navigatione properare T. hitro odpluti, adversam maris navigationem perpeti T. imeti neugodno vožnjo po morju, n. diei Plin. (en) dan vožnje z ladjo, navigatio longa per maria Cael., lacus navigationis patiens Iust. plovno jezero, litorea Val. Max. plovba ob obali; v pl.: difficultas itinerum ac navigationum Auct. b. Alx., navigationes maritimae Cael., fluminales vel portuosa aut stagni navigationes Cael.

nāvigō -āre -āvī -ātum (iz *nāv-agos: nāvis in agere; prim. gr. ναυαγός, jon. ναυηγός ladjevodja, kapitan)

I. intr.

1.
a) (o osebah) voziti se na ladji (z ladjo), ladjati, pluti, jadrati: Cels., Sen. rh., Sen. ph., Mel., Q., Icti., Lact. idr., n. caute, non temere, periculose Ci., decem navibus Ci., plenissimis velis (z razpetimi jadri, pren.) Ci., in alto, in fero mari, incerto cursu, hieme maximā Ci., in Asiam navigare Ci., nactus idoneum tempus ad navigandum C., qui in navigando se, quam navim, mavult incolumem Corn., naviget Anticyram H.; preg.: in portu navigo Ter. na varnem sem; pass. impers.: iis ventis istinc navigatur Ci., in provincia … navigandum fuisse Ci., ratibus adhuc navigatur Q.
b) (o ladjah) (od)pluti: Dig., decrevimus, ut classis in Italiam navigaret Ci., in portu Syracusano piraticus myoparo navigavit Ci., mediis tua pinus in undis navigat Q., naviget hinc aliā iam mihi linter aquā (pren.) O.
c) (o blagu) voziti se = biti prevažan (po morju, po rekah): ipsae merces periculo creditoris navigent Dig.

2. occ.
a) spustiti (spuščati) se v (na) morje, odpraviti (odpravljati) se z ladjevjem, odpluti, odriniti, odjadrati: eo tempore praetores navigare consuerant Ci., idonea ad navigandum tempestas C.
b) ladjariti, ukvarjati se s pomorsko trgovino: Vop. (Probus 23, 3).

3. metaf.
a) (o vojni na morju): celeriter Pompeio duce tanti belli impetus navigavit Ci. hitro je tako močno ladjevje odrinilo na morje v spopad, Regulo duce iam in Africam navigabat bellum Fl. vojna na morju se je pod Regulovim poveljstvom že pomikala proti Afriki.
b) plavati: „iam certe navigat,“ inquam, „lentaque dimotis bracchia iactat aquis“ O. —

II. trans.

1. pluti, jadrati, voziti se čez kaj, prepluti kaj, prejadrati kaj, ládjati: terram Ci., Tyrrhenum aequor V., aequor Ionium O., Atlanticum mare Sen. ph., Oceanum Sen. rh., Oceanum septemtrionalem Suet.; v pass.: totus hodie navigatur Occidens Plin., urbs pensilis subterque navigata Plin. viseče mesto, pod katerim je mogoče pluti, Nilus non statim navigari facilis Mel., non navigata maria transgressus est Mel. še ne prepluta, lacūs Romanis classibus navigati T.

2. s plovbo si pridobi(va)ti, priskrbeti (priskrbovati) si, oskrbeti (oskrbovati) se s čim: quidquid homines arant, navigant, aedificant, virtuti omnia parent S. kar koli si človek pridobi z oranjem, plovbo, gradnjo, je odvisno od njegove vrlosti.

nemudoma prislov
(takoj; zelo hitro) ▸ haladéktalanul, azonnal, rögtönZapomnila sta si registrsko številko vozila roparjev in jo nemudoma sporočila policistom. ▸ Emlékeztek a rablók járművének a rendszámára, és azonnal jelentették a rendőrségen.Ko sem mu poslala e-pismo, mi je nemudoma odgovoril. ▸ Amikor küldtem neki egy e-mailt, azonnal válaszolt.
Prozoren naravni gel kožo nemudoma ohladi, jo vlaži in se hitro vpija. ▸ Az átlátszó természetes gél azonnal hűsíti és hidratálja a bőrt, valamint gyorsan felszívódik.

nerazlóčen indistinto; poco claro ; (zabrisan) vago; ininteligible ; (glas) inarticulado ; (pisava) ilegible

nerazločno in hitro govoriti farfullar

nèrazlóčen indistinct, confus, vague ; (glas) inarticulé, inintelligible, incompréhensible ; (pisava) peu lisible, illisible; inséparable

nerazločno govoriti parler entre ses dents, familiarno mâchonner
nerazločno in hitro govoriti (familiarno) bredouiller

nȅspor -a -o
1. nepočasen, hiter
2. nespor hljeb kruh, ki hitro gre; -e cipele, čevlji, ki se hitro trgajo

nettle¹ [netl] samostalnik
botanika kopriva

stinging nettle pekoča kopriva
figurativno to grasp the nettle hitro in odločno ukrepati, spopasti se s težavami

news [nju:z] samostalnik
množina (edninska konstrukcija) novica, poročilo, vest; kar je novo, novost

at this news pri tej novici
a piece of news (ena) novica
to be in the news zbujati pozornost
to break the news to s.o. povedati komu slabo novico
ill news flies apace slaba novica se kaj hitro izve
no news is good news če ni novic, je vse v redu
that's news to me to mi je popolnoma novo
what is the news? kaj je novega?

no¹ [nou] pridevnik
noben, nobeden

on no account pod nobenim pogojem nikakor
of no account nevažen, nepomemben
no one nihče
no man nihče, noben človek; kdor je vedno proti
no man's land sporno ozemlje, vojska ozemlje med dvema frontama
no parking parkiranje prepovedano
no such thing nič takšnega
there is no denying ne more se zanikati
there is no knowing (saying) nemogoče je vedeti (reči)
vojska, sleng no bon zanič, ne gre
no confidence vote glasovanje o nezaupnici
no doubt seveda, nedvomno
no end zelo, močno, silno
there is no end ni konca ne kraja
to have no end of a time odlično se zabavati
no fear brez strahu, brez bojazni
no go zaman, nemogoče
no meaning nesmisel
by no means nikakor ne
now no mistake dobro me poslušaj
and no mistake gotovo, brez dvoma
no odds nič ne de
no picnic ni lahko, ni šala
in no time takoj, nemudoma, hitro
no two ways about it ni druge izbire
no wonder ni čudno, naravno
no vent nikakor
no song no supper brez dela ni jela
no cards no flowers fraza v angleških osmrtnicah (brez vabil za pogreb, cvetje hvaležno odklanjamo)
no thourough-fare prepovedan prehod

nota -ae, f (prim. nōscō) vidno znamenje, po katerem lahko kaj spoznamo, torej

1. znak, znamenje, obeležba: Col., Sen. ph., Sen. tr., si signa et notas ostenderem locorum Ci., instruit etiam secretis notis, per quas haud dubie agnoscerent sua mandata esse L., sive puer furens impressit memorem dente labris notam H., in collo figere dente notas Tib., tacitam mensae duxit in orbe notam O., foliisque notas et nomina mandat V. znamenja in besede, confuderat oris exsanguis notas pallor Cu., nota alias significat signum Fest.; metaf. znak, znamenje, priznák, razlikovalni znak, razpoznavni znak: cuiusque generis dicendi nota Ci., notae argumentorum Ci., notae facinorum Ci., notae ac vestigia scelerum Ci., nunc pinnā veras, nunc datis ore notas O., ille Numantina traxit ab urbe notam O. značilni priimek, častni priimek (sc. Numantīnus), ne qua novi initi consilii daretur nota Cu., cygni vox notam dederat Mel., mihi quoque impendere idem exitium certis quibusdam notis augurabar Plin. iun., recentibus adhuc lasciviae notis Suet.

2. occ.
a) litterarum notae pismenke, črke: Petr., qui sonos vocis … paucis litterarum notis terminavit Ci.; notae librariorum ločila: Ci.; pesn. meton. notae pismo, list, napis: inspicit acceptas hostis ab hoste notas O., accipiat missas apta ministra notas O., grandibus in tituli (po drugih tumuli) marmore caede notis O., incisa notis marmora publicis H., notarum textus obelisco incisus Amm.
b) notae tajnopis, znakovna pisava, tajna pisava, šifrirana pisava: Gell. (17, 9), quotiens autem (sc. Augustus) per notas scribit, B pro A, C pro B … ponit Suet.
c) notae hitropisna (brzopisna, tahigrafska, stenografska) znamenja, kratice, ki so jih uporabljali nam. črk in besed: verborum notae Sen. ph., comperi notis quoque excipere (pisati za kom) velocissime solitum (sc. esse Titum) Suet., praetulit titulum … significantem … celeriter confecti (sc. belli) notam Suet. z malo potezami naznanjajoč hitro končano vojno, notis excepit, quae responderat Gallus Amm., notae Tironis Isid.
d) nota v glasbi, „sekirica“: musicis notis cantica excipere Q.
e) znamenje na kaki stvari α) (na telesu) pega, lisa, znamenje, proga: caeruleae cui terga notae maculosus et auro squamam incendebat fulgor V., vitulus … quā notam duxit (ima) niveus videri H.; poseb. prirojeno znamenje, materino znamenje: dispersae per pectus atque alvum notae genetivae Suet., filii nepotesque eius anchoram in femore veluti notam generis naturalem habuere Iust., notae genitales Amm. β) vbodeno ali vžgano znamenje, tetovaža, žig: barbarum … conpunctum notis Thraeciis … iubebat anteire Ci. tetoviranega po tračansko, (sc. vitulis) notas et nomina gentis inurunt V., deformatos prius stigmatum notis … ad bestias condemnavit Suet. ožigosane, nota dorsualis Ap. (konju) na hrbet vžgano znamenje, nobiles vero latis fucatis et densioribus notis Amm.; metaf. sramotno znamenje, sramoten madež, vžgano znamenje, sramoten žig, sramota: homo omnibus notis turpitudinis insignis Ci., quae nota domesticae turpitudinis non inusta vitae tuae est? Ci., haec inusta est a te … mortuo Caesari nota ad ignominiam sempiternam Ci., o turpem notam, temporum nomen illorum! Ci. γ) znamka ali napis, etiketa na vinskem sodu ali sodu medu (medniku), s katero se zaznamuje kakovost (vrsta) vsebine; od tod meton. kakovost, vrsta: interior nota Falerni H. boljša vrsta falernca, Chio nota Falerni commixta H., vini nota optima Col., mel secundae notae Col.; metaf. sploh kakovost, vrsta: Col., Petr., aliquem de meliore nota commendare Curio in Ci. ep. z boljše strani, quivis de meliore nota Cat., beneficia ex vulgari nota Sen. ph. navadne vrste, nos ex illa prima nota non sumus Sen. ph., alia deinceps huius notae Sen. ph. in več takšnega. δ) znamenje, znak na novcih, kov, vtisnjen znak, podoba: nummi omnis notae Suet., n. nummaria Aur.; metaf.: nomen signatum praesente nota H. ki ima znak (pečat) sedanjosti, patefacere interiorem animi notam Suet. mišljenje.
f) znamenje, zabeležba v knjigi, ki izraža bralčevo zadovoljstvo ali nezadovoljstvo s tem mestom, opazka ob robu, opomba, zabeležka, zapisek: qui non notam apponas ad malum versum, sed … Ci., mittam itaque ipsos tibi libros et ne multum operae inpendas, dum passim profutura sectaris, inponam notas, ut ad ipsa protinus, quae probo et miror, accedas Sen. ph. (Epist. 6, 5); meton. pojasnjujoča opomba, zapisek, (za)beležka: Dig.
g) (za)beležka, zaznamek, opazka, ki si jo je zapisal cenzor o življenju in vedenju posameznika ter jo podal ustno ali zapisal v imenik državljanov; od tod tudi cenzorski ukor in (iz njega izvirajoče) zmanjšanje časti, prikrajšanje za čast, ponižanje, degradacija: is censoriae severitatis notā non inuretur? Ci., patrum memoriā institutum fertur, ut censores motis senatu adscriberent notas L., additumque tam meritae censoriae notae triste senatus consultum, ut … L., ignominiosis notas … dempsit Suet., cum … dempsisset cuidam appositam notam Suet.; pren.: nunc in amore tuo cogor habere notam Pr. trpeti ponižanje, padati; metaf. sploh ponižanje, osramotitev, osramočenje, sramoten madež, sramota: foedissimas turpitudinis notas subire Ci., adiectae mortuo notae sunt L., quod ad notam ignominiamque Philippi pertineret L., districtus minimā nec tamen ille notā O. niti najmanjša graja, dictus Sceleratus ab illa vicus et aeternā res ea pressa notā O. z večno sramoto, a quo repulsus tristem sustinuit notam Ph., hanc ferat virtus notam Sen. tr., adlevatae notae T., notam quasi censoriam alicui inurere Plin. iun., famosi iudicii nota Suet., ob notam materni pudoris Iust., notae aliquem eximere Gell., notā laborare Dig., super veterem segnitiae notam Cl.
h) (z roko, z očmi) dano znamenje, namig, mig(ljaj): nam dantem sibi signa maritum prima videt redditque notas O., acceptas tu quoque redde notas O.

novíca news pl (s konstr. v sg); an item of news; (a piece of) intelligence

novíce pl (vesti) arhaično tidings pl
kratke novíce news in brief
najnovejše, zadnje novíce the latest news
stara novíca stale news
raznašalec novíc paperboy, newsboy
slaba novíca se hitro izvé bad news travels fast
če ni novíc, je vse v redu no news is good news
povedati komu (slabo) novíco to break the news to someone
postopoma (počasi, obzirno) povedati neprijetne novíce to break the bad news gradually, pogovorno to break it gently
novíca se je širila kot blisk the news spread like wildfire

obíti¹ (-ídem) perf.

1. fare il giro (di), andare intorno (a), girare:
obiti gozd fare il giro del bosco
obiti Evropo girare l'Europa

2. (izogniti se) eludere, girare alla larga (di)

3. passare in rassegna, visitare:
obiti častno četo passare in rassegna il plotone d'onore
obiti razstavo visitare la mostra

4. essere colto, preso da:
obšel ga je hud dvom, strah fu preso da forti dubbi, dalla paura
obšla ga je bledica, kurja polt impallidì, rabbrividì
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
napredek je obšel naše podeželje il progresso si è dimenticato delle nostre campagne
pri podelitvi nagrad so ga obšli nell'assegnazione dei premi è stato ignorato
novica je hitro obšla svet la notizia si diffuse rapidamente
obiti neprijetna vprašanja glissare sulle domande imbarazzanti