Franja

mogóč posible; realizable ; (izvedljiv) factible, hacedero

ni mogoče! ¡no es posible!, ¡imposible!
kolikor mogoče hitro lo más rápido posible
kolikor mogoče kmalu, takoj ko mogoče tan pronto como se pueda, lo más pronto posible
je mogoče, da ... es posible (ali puede ser) que... (subj)
če (je) mogoče si es posible
storil bom, kar bo mogoče haré todo lo posible, haré todo lo que se pueda

moho moški spol mah; plesen, rja; zeleni volk

criar moho (za)rjaveti, plesniv postati
cubíerto de moho rjast, plesniv
no dejar criar moho hitro kaj porabiti

money [mʌ́ni] samostalnik
denar, plačilno sredstvo; bogastvo, premoženje
množina, arhaično ali
pravno vsote denarja

money of account denar kot merilo vrednosti, a ne v obtoku (angleška guinea)
money on account denar v dobrem
money on (ali at) call dnevno plačljiv denar
money on hand denar pri roki
money due neplačan (zapadel) denar
ready money gotovina pri roki
pogovorno in the money pri denarju, bogat
out of money brez denarja
short of money na tesnem z denarjem
to get one's money's worth imeti stroške povrnjene, dobro kupiti
to make money (by) obogateti, dobro zaslužiti (s, z)
to coin money hitro obogateti
sleng money for jam lahek zaslužek
to marry money bogato se poročiti
ekonomija money in cash (ali hand) stanje blagajne
money makes the mare go denar odpira vsa vrata
not for love or money na noben način
for one's money kolikor se koga tiče
made of money bogat
to pay money down plačati v gotovini
pin money postranski zaslužek
to put one's money on staviti denar na
to raise money izprositi denar, dobiti denar v gotove svrhe, sposoditi si denar
time is money čas je zlato
conscience money denar, vplačan v državno blagajno (zaradi davčne utaje)
to call in money zahtevati denar nazaj, zahtevati izplačilo
to recall money odpoklicati kapital
it is not every man's money ni za vsakega enako vredno
to come into money priti do denarja, podedovati denar

montre¹ [mɔ̃trə] féminin žepna ali zapestna ura

montre de contrôle, de précision kontrolna, precizna ura
montre à réveil žepna budilka
montre marine zelo precizen kronometer
montre à répétition ura, ki bije ure
avance féminin, retard masculin d'une montre prehitevanje, zaostajanje ure
monter, remonter une montre naviti uro
mettre sa montre à l'heure naravnati (svojo) uro
montre en main (figuré) z uro v roki, s preciznim, na minuto točnim merjenjem časa
course féminin contre la montre tekma (dirka), v kateri tečejo tekači posamezno ob merjenju časa; figuré zadeva, akcija, ki jo je treba zelo hitro in dobro izvršiti, opraviti

mórati (-am) imperf.

1. dovere; bisognare:
na starost je moral beračiti nella vecchiaia dovette mendicare, fu costretto a chiedere l'elemosina
skrbeti mora za tri otroke deve aver cura di, deve allevare tre bambini
elipt. resnica mora na dan luce va fatta
moral je v bolnico dovette essere ricoverato all'ospedale

2. (z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost) dovere; bisognare:
človek mora biti pošten bisogna essere onesti
moramo si biti na jasnem dobbiamo essere in chiaro che...

3. pren. (z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek ima določeno lastnost, je v določenem stanju) dovere:
to mora biti pomota deve essere uno sbaglio
mora imeti okoli petdeset let deve avere circa cinquant'anni, sarà sulla cinquantina

4. pren. (z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve) dovere:
pa ravno sedaj si moral priti! dovevi venire proprio adesso!

5. star. (siliti) obbligare, forzare, costringere:
mraz jih je moral, da so hitro delali il freddo li forzava a lavorare frettolosamente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
naj se zgodi, kar se mora avvenga quel che deve avvenire
pren. njegova mora veljati deve avere sempre l'ultima parola
kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
hočeš, nočeš, moraš o con le belle o con le brutte

mouvement [muvmɑ̃] masculin gibanje, premikanje, kretanje; kretnja; prihajanje in odhajanje; sprememba; commerce promet, obtok; razgibanost, vrenje (figuré); strasti, spremembe v čustvovanju; pobuda, nagib, navdihnjenje; musique tempo; technique pogonska sredstva; pogon, obrat; militaire marš; udarna moč

en deux temps trois mouvements zelo hitro
de son propre mouvement iz lastnega nagiba, lastne iniciative
mouvement de colère napad jeze, jeza
sans mouvement nepremičen, brez življenja
mouvement (uniformément) accéléré, retardé (enakomerno) pospešeno, pojemajoče gibanje
mouvement d'affaires, de caisse poslovni, blagajniški promet
mouvement d'un appareil mehanizem
mouvement des cours gibanje tečajev
mouvement gréviste, de jeunesse stavkovno, mladinsko gibanje
mouvement latent (figuré) prikrito gibanje, tendenca
mouvement de(s) marchandises blagovni, tovorni promet
mouvement maritime ladijski promet
mouvement ondulatoire valovanje
mouvement ouvrier (ali travailliste), syndical delavsko, sindikalno gibanje
mouvement perpétuel stalno gibanje, perpetuum mobile; figuré, familier živo srebro (o živahnem otroku)
mouvement (du personnel) gibanje, premeščanje (osebja)
mouvement des personnes osebni promet
mouvement (de la population) gibanje prebivalstva
mouvement des prix gibanje cen
mouvement sismique potres(ni sunek)
mouvement uniforme, varié (physique) enakomerno, neenakomerno gibanje
se donner du mouvement biti neutrudljivo delaven
être dans le mouvement (familier) iti s časom
être sans cesse en mouvement biti neprestano na nogah
(se) mettre en mouvement spraviti (se) v gibanje
presser, ralentir le mouvement pospešiti, opočasniti gibanje, premikanje
le premier mouvement est toujours le meilleur (proverbe) prva, najbolj spontana reakcija (misel, intuicija) je vedno najboljša

move² [mu:v]

1. prehodni glagol
premakniti, premikati, pomakniti; odstraniti, odnesti
figurativno ganiti; spodbujati, spodbuditi, začeti, sprožiti, napeljati, nagovoriti (to k)
razdražiti, spraviti v bes; predlagati
ekonomija odposlati, razprodati

2. neprehodni glagol
premikati se, premakniti se, pomakniti se, kreniti, oditi, preseliti se (to)
figurativno napredovati; ukrepati (in s.th. v čem, against proti)
napraviti potezo (šah)
ekonomija iti v prodajo

to be moved to tears biti do solz ganjen
to be moved (at, by) biti ganjen
to move s.o. from an opinion odvrniti koga od njegovega mnenja
to move s.o. to anger razjeziti koga
to move the bowels dristiti
his bowels moved šel je na veliko potrebo
things began to move stvari so stekle
parlament to move an amendment predlagati amandma
he moved quickly hitro je ukrepal
to move heaven and earth vse poskusiti, truditi se na vse pretege
to move house preseliti se
to move in a rut živeti po stari navadi
the spirit moves nekaj me sili (to do s.th.)

možgáni (-ov) m pl.

1. cervello, pl. pren. cervelli; pl. f cervella (možganska snov):
velikost možganov grandezza, dimensione del cervello
vnetje, zgradba možganov infiammazione, struttura del cervello
anat. mali možgani cervelletto, cerebello
anat. srednji možgani mesencefalo
anat. veliki možgani cervello, encefalo
med. mehčanje možganov encefalomalacia
pretres možganov commozione cerebrale
telečji možgani cervello di vitello

2. pren. (kot središče človekovega razumskega in zavestnega življenja) cervello, mente:
misel mu je šinila skozi možgane un pensiero gli balenò nella mente
plod bolnih možganov frutto di un cervello impazzito

3. pren. (vodilni ljudje; inteligenca) cervello:
možgani gibanja, tolpe il cervello del movimento, della banda
beg možganov (iz države) fuga dei cervelli

4. inform.
elektronski možgani (računalnik) cervello elettronico, elaboratore elettronico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
možgani se mu kisajo, mehčajo ha il cervello rammollito, nei calcagni
možgani so mu začeli hitro delovati il cervello ha cominciato a funzionare rapidamente
danes mu je udarilo v možgane oggi non è in grado di ragionare
iron. v njegovih možganih se je prižgala lučka ha finalmente capito
napenjati možgane spremere le meningi
rahljati komu možgane insegnare a qcn. a ragionare
pobrskati po možganih cercare di ricordare
imeti konjske možgane avere un cervello di gallina
ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa

mrzlica samostalnik
1. (bolezenski simptom) ▸ hidegrázás, hideglelésTrese me mrzlica, zavijem se v odejo. ▸ Ráz a hideg, takaróba burkolózom.
Bolezen se je začela z mrzlico, hitro je sledila omotičnost, zdravniki niso znali pomagati. ▸ A betegség hidegrázással kezdődött, melyet hamarosan szédülés követett, és az orvosok nem tudtak segíteni.

2. (bolezen) ▸ malária, lázroham Mrzlica je nevarna, saj lahko povzroči hude krvavitve in smrt. ▸ A malária veszélyes, mert súlyos vérzést és halált okozhat.
Najmanj poldrugi milijon prebivalcev je podlegel lakoti, koleri, mrzlici ali tifusu. ▸ Legalább másfél millió lakos halt meg éhínség, kolera, malária vagy tífusz következtében.
Povezane iztočnice: hemoragična mrzlica, mišja mrzlica, rumena mrzlica, poporodna mrzlica

3. (o povečanem zanimanju) ▸ lázKošarkarska mrzlica je v slovenski prestolnici znova na vrhuncu. ▸ A szlovén fővárosban ismét tetőfokára hágott a kosárlabdaláz.Ves svet je zajela mrzlica sezonskih razprodaj. ▸ A világ a szezonális kiárusítások lázában ég.
Povezane iztočnice: zlata mrzlica

4. (o vznemirjenju ali živčnosti) ▸ lázSamo da bi čimprej odpotovali, saj se me je že lotila potovalna mrzlica. ▸ Csak minél előbb utazzunk el, hiszen már úrrá lett rajtam az utazási láz.Spal nisem skoraj nič, očitno mi je tekmovalna mrzlica zlezla pod kožo. ▸ Szinte szemhunyást sem aludtam, egyértelműen hatalmába kerített a versenyláz.

naenkrat prislov
1. (hitro in nepričakovano) ▸ egyszer csak, egycsapásra, hirtelenBila sem v hiši, ko sem kar naenkrat zaslišala vzklike. ▸ A házban voltam, amikor egyszer csak kiabálást hallottam.Ana se čisto zatopljena v svoje misli kar naenkrat znajde v svoji pisarni. ▸ Ana saját gondolataiba merülve egyszer csak az irodájában találja magát.Zdaj sem star 48 let in se ne morem kar naenkrat spremeniti. ▸ Most 48 éves vagyok, és nem tudok egycsapásra megváltozni.Potem je kar naenkrat ugotovila, da ne zna igrati in je šla v šolo. ▸ Aztán egyszer csak rájött, hogy nem tud játszani, és iskolába ment. Naenkrat je vse okoli mene postalo črno in ničesar nisem več videl. ▸ Egyszer csak minden elsötétült körülöttem és semmit sem láttam.
Med sesanjem me je naenkrat začel skeleti vrat. ▸ Porszívózás közben egyszer csak sajogni kezdett a nyakam.
Sopomenke: nenadoma

2. (sočasno) ▸ egyszerre, egyidőbenPosameznik bo lahko naenkrat kupil največ pet vstopnic. ▸ Egyszerre legfeljebb öt jegyet lehet vásárolni.Ker pa smo skoraj vsi naenkrat pripeljali na prelaz, je tam zaradi gneče nastal kaos. ▸ Mivel azonban szinte mindannyian egyszerre érkeztünk a hágóra, a tömeg miatt káosz alakult ki.
V službi vam ni treba vsega narediti naenkrat. ▸ A munkában nem szükséges mindent egyszerre elvégezni.
Koliko projektov bom delala naenkrat, je povsem odvisno od mene. ▸ Az, hogy hány projektet csinálok egyidőben, teljes mértékben tőlem függ.
Če vseh vaj ne morete opraviti naenkrat, jih delajte v teku dneva eno po eno. ▸ Ha nem tudja egyhuzamban elvégezni az összes gyakorlatot, akkor a nap folyamán külön-külön végezze el őket.
Z eno roko pritiskam na domofon, z drugo obračam ključ, vse naenkrat. ▸ Egyik kezemmel nyomom a kaputelefont, a másikkal elfordítom a kulcsot, mindezt egyszerre.

nagrábiti juntar; acumular

hitro nagrabiti recoger a toda prisa
(z grabljami) nagrabiti rastrillar

napáčen (-čna -o) adj.

1. sbagliato, scorretto, erroneo, errato:
napačen naglas accento sbagliato
iti v napačno smer andare nella direzione sbagliata
imeti o čem napačno mnenje avere un'opinione erronea di qcs.

2. pren. (z nikalnico za osebo, stvar, ki ima določene pozitivne lastnosti) non male, mica male, a posto, carino:
na pogled ni napačna a guardarla non è male
fant ni napačen, le hitro vzkipi il ragazzo è a posto ma facile all'ira
ne imeti koga za napačnega človeka stimare uno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na napačnem koncu se lotiti česa affrontare un problema in modo sbagliato
obrniti se na napačen naslov sbagliare di indirizzo, l'indirizzo
prikazovati kaj v napačni luči presentare qcs. in modo scorretto, falso
pog. hoditi po napačnih potih uscire dalla retta via
pog. živeti v napačni veri sbagliare
pren. napačen korak passo falso
napačen sklep ekst. sofisma; filoz. paralogismo
muz. napačen ton stonatura
napačna dostava disguido
napačna informacija disinformazione
napačna izgovorjava pronuncia erronea, viziosa
ekon. napačna investicija disinvestimento
napačna nota stecca
napačna poteza topica
napačno (dvojno)
zapisovanje besede dittografia
ekon. napačno gospodarjenje diseconomia

napred|ovati² (-ujem) (biti uspešen, uspevati) Fortschritte machen, fortkommen, weiterkommen; (uspevati) gedeihen
zelo hitro napredti große Fortschritte machen

napréj

A) adv.

1. avanti, in avanti, innanzi:
nagniti se naprej chinarsi avanti
stopiti naprej fare un passo avanti
pog. biti naprej v čem essere avanti in qcs.

2. prima, in anticipo:
del zneska se plača naprej parte della somma si paga in anticipo

3. (izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja)
obrne se in spi naprej si volta e continua a dormire
države se še naprej oborožujejo i paesi continuano ad armarsi

4. iti, priti naprej pog. progredire:
znanost gre hitro naprej la scienza progredisce rapidamente

5.
od danes naprej da oggi in poi
od konca vojne naprej dal dopoguerra in poi
dati, poslati pročilo, prošnjo naprej presentare, inviare la relazione, la domanda
prodati naprej rivendere
take primere bo zdravnik dal naprej sodišču casi del genere saranno dal medico deferiti al tribunale
žarg. šol. iti naprej (izdelati razred) essere promossi; (obravnavati novo snov) andare avanti (con la materia)
ura gre naprej l'orologio anticipa
misliti naprej guardare, pensare al futuro
kar naprej in naprej nadlegovati koga non fare che molestare uno
pog. nesti naprej denunciare; soffiare
muz. peti naprej cantare il canto principale
pomagati si naprej arrangiarsi
zmeraj riniti naprej voler essere sempre i primi
ne vedeti ne naprej ne nazaj non saper che pesci pigliare
storiti velik korak naprej fare un grande passo in avanti
pren. iz hiše iti z nogami naprej uscire di casa morto, cadavere
in tako naprej e così via

B) inter. avanti:
'Z dovoljenjem?!' 'Naprej!' 'Permesso?' 'Avanti'
voj. četa, naprej, marš! compagnia, avanti marsc'!
polit. Naprej Italija Forza Italia

na prvo žogo frazem
neformalno (na hitro; narejen na hitro) ▸ első ránézésre, első nekifutásra, rögtönözve
Njegovo ime vam na prvo žogo verjetno ne pove veliko. ▸ A neve első ránézésre valószínűleg nem mond sokat.
Jaz v bistvu sploh nimam občutka, da bi bila to skladba, ki je bolj na prvo žogo. ▸ Nem igazán érzem, hogy ez egy olyan darab lenne, ami rögtönzéssel készült.

nasésti (ladja) to run aground; to strand, to get stranded

pustiti ladjo, da nasede to beach the ship; figurativno (biti opeharjen) to be taken in, to be imposed upon
on hitro nasede (figurativno) he is easily imposed upon
nisem mu nasedel (figurativno) I was up to his tricks
čoln je nasedel na plitvino the boat was stranded on a shoal

natakáriti -tàkārīm
1. natakniti (slabo, kar ne spada na to mesto): natakariti naočare
2. natakariti se na hitro se obleči, nametati cunje nase

nauči|ti se (-m se) učiti se česa (etwas) erlernen, dodatno: dazulernen, vlogo ipd.: einstudieren
na pamet se naučiti auswendig lernen, memorieren
ki se ga je mogoče naučiti erlernbar, lernbar
ki ga je mogoče hitro naučiti gelehrig
ki se ga ne da dosti/nič naučiti ungelehrig
kar se Janezek nauči, to Janez zna früh übt sich, was ein Meister werden will/was Hänschen nicht lernt, lernt Hans nimmermehr

navelíčati se to get weary (ali tired) (česa of something); to be (ali to get) sick (of); to weary (of); to grow weary (of), to be fed up (with)

naveličal sem se čakanja I got sick of waiting
njegove družbe se hitro naveličaš (si je hitro sit) a little of his company goes a long way

nāvigātiō -ōnis, f (nāvigāre) plovba, plutje, plovstvo, brodarstvo, pomorstvo, ladjarstvo, vožnja po morju itd., pomorsko poslovanje: in portum ex longa navigatione venire Ci., prima navigatione ne omiseris Ci. ep. odpluti ob prvi priložnosti, te neque navigationi neque viae committas Ci. ep. potovanju niti po morju niti po suhem, n. fluminis Auct. b. Alx. plovba (vožnja) po reki ali ignoti maris Sen. rh. ali Ionii maris T. plovba (vožnja) po morju, celeri navigatione properare T. hitro odpluti, adversam maris navigationem perpeti T. imeti neugodno vožnjo po morju, n. diei Plin. (en) dan vožnje z ladjo, navigatio longa per maria Cael., lacus navigationis patiens Iust. plovno jezero, litorea Val. Max. plovba ob obali; v pl.: difficultas itinerum ac navigationum Auct. b. Alx., navigationes maritimae Cael., fluminales vel portuosa aut stagni navigationes Cael.