Franja

ἄλλυδις (ἄλλος) ep. adv. drugam; ἄ. ἄλλῃ sedaj sem (tako) – sedaj tja (drugače); ἄ. ἄλλος eden sem – drugi tja.

ἀπο-τρέπω 1. act. a) odvračam, odganjam, obračam, τινά τινος odgovarjam koga od česa, odsvetujem; ἐπέεσσιν odstrašim, odplašim; b) oviram, obvarujem, zabranjujem. 2. med. a) odvračam se, obračam se; ἄλλην ὁδόν udarim jo po drugi poti, vračam se, bežim; b) dam se odvrniti, odstopim od česa.

ἀπωτέρω adv. [Et. izvedeno iz ἀπό, lat. aprilis, drugi mesec, aporos zadnji od dveh] dalje, bolj oddaljeno.

αὖθις, ion. in poet. αὖτις adv. (αὖ) 1. nazaj, zopet, vnovič, iznova. 2. nasproti. 3. a) nadalje, zatem, drugi pot; b) v bodoče, prihodnjič.

αὔριον, αὖρι [Et. iz αὐσρ-, gl. ἕως] adv. jutri, kmalu, ἡ αὔριον jutrajšnji dan, ἐπὶ τὴν αὔριον drugi dan NT, εἰς αὔριον do (na) jutri, αὔριον τηνικάδε jutri ob tem času; σήμερον καὶ αὔριον danes in jutri NT; τὸν αὔριον χρόνον od danes do jutri.

βασιλεύς, έως, ep. ῆος, ion. έος 1. kralj, knez, vladar. 2. kraljevič, plemič. 3. brez spolnika: perz. kralj (tudi ὁ μέγας βασιλεύς). 4. rimski cesar NT. 5. v Atenah se je imenoval drugi arhont ἄρχων βασιλεύς.

Βοβλίτῑνον, τό (στόμα) drugi izliv reke Nila.

δέ [Et. sor. lat. de, slov. do, nem. zu, gršk. še δή, ὅ-δε, -δε] členica, ki stoji navadno na drugem, pogosto tudi na tretjem mestu 1. a) pomenja nasprotje: pa, ali, toda; μὲν … δέ sicer (pač) … toda (ampak), z ene strani … z druge, deloma … deloma; οἱ μὲν … οἱ δέ eni … drugi; dostikrat se μέν ne prestavlja; b) ampak; c) v vprašanjih za τί, τίς, τίπτε (in) vendar. 2. izraža prehod k novemu stavku ali veže posamezne stavke in, nadalje, torej; pogosto se ne prestavlja. 3. veže vzročne stavke: kajti, namreč ἀλλ' ἐμέθεν ξύνες ὦκα, Διὸς δέ τοι ἄγγελός εἰμι. 4. v poreku, zlasti za pogojnim, časovnim in primerjalnim prorekom: tako, vendar, potem, marveč. 5. za parentezami in daljšimi medstavki, ako se začetek stavka ponavlja: torej, kakor rečeno, Prot. 313. a ὃ δὲ περὶ πλείονος τοῦ σώματος ἡγεῖ, τὴν ψυχήν, … περὶ δὲ τοῦτου. 6. v zvezi z drugimi členicami: καὶ … δέ pa tudi, razen tega; οὐδέ … δέ tudi ne; δὲ καί pa tudi (celo); δέ τε, δέ – τε in tudi, pa tudi; δ' αὖ a zopet, nasproti; δέ γε nasproti; δὲ δή a, pa vendar; δ' οὖν vsekakor, εἰ δέ ako pa, razen če.

δευτεραῖος 3 (δεύτερος) (kdor prihaja) drugi dan; τῇ δευτεραίᾳ (ἡμέρᾳ) naslednjega (drugega) dne.

δευτερεῖα, τά (δεύτερος) 1. drugo darilo, druga nagrada v bojnih tekmah. 2. drugi red, drugo mesto.

δεύτερος 3 [Et. sor. z δεύομαι trpim pomanjkanje, zaostajam za, at. δέομαι, gl. δέω] 1. drugi (po številu, času in vrsti), naslednji, nadaljnji, poznejši, ἐμεῖο δεύτεροι za menoj, po moji smrti; δεύτερος αὐτός on in še eden, samodrug; δευτέρῳ ἔτει τούτων drugo leto potem; adv. (τὸ) δεύτερον = ἐκ δευτέρου NT drugikrat, drugič, zopet. 2. drugi (po vrednosti, dostojanstvu, činu), manjši, nižji, slabši; δεύτερος γίγνομαι dobim drugo darilo ali nagrado; οὐδενὸς δεύτερός εἰμι ne zaostanem za nobenim; τὰ δεύτερα = δευτερεῖα drugo darilo, druga nagrada; δεύτερα ἡγέομαι smatram za manj vredno, ni mi mar česa.

δι-ίστημι [trans. fut. διαστήσω, aor. διέστησα, aor. pass. διεστάθην; intr. διίσταμαι, fut. διαστήσομαι, aor. διέστην, pf. διέστηκα] 1. trans. a) razstavim, razpostavim; b) ločim, odločim, razdružim, razdvojim, razprem. 2. intr. a) stopim, grem narazen, razpostavim se, διστάς v presledkih; b) ločim se, razidem se, εἰς δύο razcepim se v dve stranki, ἐρίσαντε razdvojim se, razprem se; c) razlikujem se, delim se, ἐς ξυμμαχίαν ἑκατέρων διέστη držali so eni s to, drugi z drugo stranko; d) odpiram se διαστὰν γῆς βάθρον; ion. τὰ διεστεῶτα razpoka, prepad.

δόξα, ἡ (δοκέω) 1. mišljenje, mnenje, predstava, nauk, domnevanje, dozdevek, pričakovanje, misel, ἡ τῶν πολλῶν δόξα javno mnenje; παρὰ δόξαν, ἀπὸ δόξης proti pričakovanju, κατὰ δόξαν, δόξῃ po (mojem) mnenju, kakor sem pričakoval; δόξαν λέγω povem samo svojo misel; δόξαν παρέχω vzbujam mnenje. 2. sklep, namen, načrt. 3. sodba, ki jo imajo drugi o meni; dober ali slab glas, slava, sloves, ugled; οὐ πρὸς τῆς δόξης ni mu v čast; ἐν δόξαις ὄντες ki uživajo velik ugled; δόξαν ἔχω z inf. sem na glasu, da; pravijo o meni, da. 4. NT slava, blesk, veličastvo, čast.

εἴ-περ veznik 1. ako sploh, če že, če res; εἴπερ γε (z ind.) če zares, εἴπερ γε μή če res ne, εἴ περ γε καὶ ἄλλως ako drugače sploh. 2. ep. če tudi, tudi če, čeprav z ind. opt. in cj. 3. eliptično a) εἴπερ τις (καὶ ἄλλος) če sploh kdo = kakor nobeden drugi; b) z izpuščenim zadnjim stavkom; Il. 1. 580 dostavi: on to tudi more storiti.

εἴργω (εἵργω), εἴργνῡμι, εἰργνύω [Et. kor. wereg', lat. vergere, slov. vrzel (strsl. vrzą, vrěsti, vezati). – Obl. fut. εἴρξω, -ομαι, aor. εἶρξα, pf. pass. εἶργμαι, aor. pass. εἴρχθην, adi. verb. εἰρκτός, εἰρκτέος. – ep. ἐέργω, ἐέργνῡμι, plpf. 3 pl. pass. ἐέρχατο, aor. ἐέργαθον (εἴργαθον); ion. poet. ἔργω, ἔργνῡμι, fut. ἔρξω, aor. ἔρξα, pΐ. pass. ἔργμαι, 3 pl. ἔρχαται, plpf. 3. pl. ἔρχατο, aor. pass. ἔρχθην]. 1. tiščim, potiskam, podim ἂψ ἐπὶ νῆας; oklepam, obdajam, zapiram δόμον ἐντός, ἐν ποταμῷ; pos. mečem, zapiram v ječo τινά; σάκεσσι ἔρχατο obdani so bili od ščitov, φρένες ἔρχαται ἀμφὶ ἁδινὸν κῆρ je obdajala ali ležala okrog česa; ὅσον ἐκ νηῶν ἀπὸ πύργου τάφρος ἔεργεν ves prostor, ki ga je od ladij in (na drugi strani) od zida sem zapiral jarek. 2. potiskam iz česa, izključujem, ločim ἀμφίς, odvračam (ἀπό) τινος, νῆα κύματος, ἐκτός krmim ladjo iz česa, ἐπ' ἀρίστερὰ λαόν odrežem, pustim na levi strani: pren. oviram, zadržujem, branim, oviram, ἀπὸ τιμῆς kratim čast, τινά τινος, z inf. ali ὥστε (μή). 3. med. vzdržujem se česa, ogibljem se česa, pustim v miru τινός; εἴργου nazaj.

ἐκεῖσε ep. ion. poet. κεῖσε adv. tja, na drugi svet, nato.

ἐκ-τόπιος 3, poet. ἔκτοπος 2 (τόπος) 1. daleč, oddaljen (τινός), tuj, drugi; ποῦ κυρεῖ ἐκτόπιος συθείς kam je pobegnil; ἀπάγω proč, vstran; subst. ὁ tujec. 2. izreden, nenavaden.

ἔμ-παλιν, τὸ ἔμπαλιν (= τοὔμπαλιν) adv. 1. (zopet) nazaj εἰς τοὔμπαλιν ἔρχομαι, πορεύομαι. 2. nasproti pak, (ravno) nasprotno z gen. ali ἤ; τὰ ἔμπαλιν πέφυκά τινος imam nasprotno (drugačno) naravo ali lastnost nego, τὰ ἔμπαλιν ἤϊσαν ἢ οἱ Λακεδαιμόνιοι šli so po čisto drugi poti nego L.; τὸ ἔμπαλιν γνώμην ἔχω ἢ οὗτοι moje mnenje je nasprotno mnenju teh; ἔμπαλιν λέγει trdi nasprotno (prejšnjemu); τὰ ἔμπαλιν v nasprotno smer, ἐκ τοῦ ἔμπαλιν z nasprotne strani.

ἔνῐοι, αι, α [Et. iz ἔνι οἵ] nekateri, marsikateri, ἔνιοι μέν – ἔνιοι δέ eni – drugi.

ἑξῆς adv., ep. ἑξείης 1. po vrsti, zapored(oma), drug za drugim; ὁ ἑξῆς sledeči, naslednji NT. 2. o času: zatem, potem, nato, ἡ ἑξῆς(sc. ἡμέρα) drugi (naslednji) dan NT.