cœur [kœr] masculin srcé (tudi figuré); čustvo, ljubezen, nagnjenje; vest; pogum, srčnost; jedro, srčika, notranjost; familier srček, srcé; zoologie srčasta školjka; srce, srčna barva pri kartah
à cœur joie po mili volji, kot srce poželi
à cœur ouvert, cœur à cœur odkrito(srčno), prostodušno
au cœur de v sredini, sredi v, v srcu
au cœur de l'hiver sredi najhujše zime
avec cœur vneto
avec (ali d') abondance de cœur naravnost, brez ovinkov
de bon cœur, de grand cœur rad, zelo rad
de (tout) cœur od (vsega) srca
de gaieté de cœur srčno rad
par cœur na pamet
sans cœur brez srca, brezsrčno; brez poguma, malosrčno
battement masculin de cœur utripanje srca
beau, joli comme un cœur zelo ljubek, lep
homme masculin de cœur pogumen, srčen človek
bourreau masculin des cœurs osvajalec (ženskih) src
mal masculin au cœur (médecine) slabost
maladie féminin de cœur srčna bolezen
(religion) Sacré-Cœur srce Jezusovo
valet masculin de cœur srčni fant (pri kartah)
cœur d'or zlata, zvesta duša, sijajen dečko
cœur de tigre, de pierre kruto, kamenito srce
cœur de poule mevža, strahopetec
cœur du problème bistvo problema
cœur de salade srčika pri solati
arracher, déchirer, fendre, briser le cœur à quelqu'un, blesser quelqu'un au cœur komu srce iztrgati, raztrgati, razklati, zlomiti, raniti
je n'ai pas le cœur de lui dire la vérité nimam srca, poguma, da bi mu povedal resnico
je n'ai pas le cœur à rire ni mi do smeha
avoir à cœur de prizadevati si
il a le cœur sur les lèvres slabo mu je, figuré on ima srce na jeziku
il a le cœur barbouillé slabo mu je
avoir le cœur sur la main biti pomagljiv, zelo dober, imeti srce na jeziku, na pravem mestu
avoir le cœur sur le bord des lèvres biti tik pred bljuvanjem
il a le cœur bon (o bolniku) jed mu diši
j'ai le cœur gros težko mi je pri srcu, žalosten sem
j'ai mal au cœur (médecine) slabo mi je; figuré jezi me
j'ai le cœur serré srce se mi krči
je veux en avoir le cœur net hočem vedeti, pri čem sem
j'ai à cœur de vous prévenir želim, smatram za svojo dolžnost, da vas opozorim
cela me va droit au cœur to me globoko gane
connaître quelqu'un par cœur dobro koga poznati (njegov značaj, njegovo življenje)
décharger, ouvrir son cœur razkriti svoje srce
dîner par cœur biti brez obeda, večerje
mon cœur me le dit srce mi to pravi, slutim to
si le cœur vous en dit če to želite
faire contre (mauvaise) fortune bon cœur ne izgubiti poguma, pogumno kljubovati nevarnosti, ne se pustiti ugnati
faire la bouche en cœur (figuré) hliniti ljubeznivost
faire mal au cœur (médecine) povzročiti slabost
peser sur le cœur težiti srce
je ne le porte pas dans mon cœur (on) mi ni pri srcu, ni mi simpatičen
prendre son cœur à deux mains osrčiti se, opogumiti se
se prendre de cœur pour quelque chose vneti se, biti ves vnet, navdušen za kaj
(re)mettre, donner le cœur au ventre de quelqu'un opogumiti koga, pogum vliti komu
reprendre cœur zopet se opogumiti
se ronger le cœur (figuré) gristi se, biti bolan od žalosti
mon cœur saigne srce mi krvavi
savoir par cœur na pamet vedeti, znati
serrer le cœur stiskati, težiti srce
soulever le cœur zbuditi gnus, stud
tenir à cœur biti pri srcu
loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca; drugi kraji, druge ljubezni
les sages ont la bouche dans le cœur, et les fous le cœur dans la bouche govoriti je srebro, molčati je zlato
Zadetki iskanja
- cōgitō1 -āre -āvī -ātum (iz *coagitō = mecum agitō)
1. misliti, premisliti, razmisliti (razmišljati), preudariti (preudarjati): cui vivere est cogitare Ci., duas res non modo agere, sed ne cogitando quidem explicare quisquam potest Ci., qui (vîr)... cum cogitasset, facere auderet N., si vere cogitare volumus Ci. če stvar prav premislimo (kot vrivek), c. acutissime Ci., callide N.; preg.: non animo, sed auribus cogitant Ap. Kot dopolnilo nastopa
a) α) neodvisni govor: Pl., Ter., Ca. fr., coepi egomet mecum sic cogitare: „hem, nos homunculi indignamur...“ Sulpicius in Ci. ep. β) odvisni govor: sic cogitabam, cum contra dicturus esset Hortensius,... fore uti... timore prolaberer Ci.
b) določilo s praep.: ne Clodius quidem de insidiis cogitavit Ci. ni mislil na..., nihil posse de diis immortalibus cogitare Ci. o bogovih; toda: consul de re publica cogitans Ci. misleč na državo = v skrbi za državo, de salute, non de victoria c. Ci.; ad haec igitur cogita, vel potius excogita Ci., quod ad perniciem suam fuerat cogitatum N., non minus pro adversa parte quam pro mea cogitabam Q.
c) acc., in to α) acc. personae = misliti na koga: te, M. Scaure, equidem video,... non cogito solum Ci., et maiores et posteros cogitate T., si principem cogitares Plin. iun.; v pass.: non praesens tantum, sed etiam cogitatus Sen. ph. če se le misli nanj; toda v pomenu misliti si koga, predstavljati si koga: tamquam Catonem tantum cogitasset T., matrem, patrem, propinquos cogitasti Ps.-Q., Regulum cogita Plin. iun. β) acc. rei: V., H. idr., semper secum pericula, damna, uxoris mortem c. Ter., haec si Accius cogitasset Ci., erat amentis, cum aciem videres, pacem cogitare Ci. na mir misliti; v pass.: diu omnibus cogitatis Cu. ko je bilo vse dobro premišljeno.
č) z ACI: homines ea sibi accidere posse non cogitant Ci., cogitemus denique corpus esse mortale Ci.; elipt.: quoniam fieret dimicandi potestas, ut saepe cogitavissent (sc. dimicandi potestatem fieri) C.
d) odvisno vprašanje: cogita, qui sis, quo loco sis Ci. pomisli, iudicis est cogitare, quid lex et religio cogat Ci., quemadmodum uti victoriā deberent, cogitabant C., fac cogites, in quanta calamitate sis S.
e) finalni stavek: Cu., cogitabat, ut exercitum incolumem reduceret Ci. je mislil na to, da bi privedel..., cogitans, ut haberet, qua aufugeret N., ne quam occasionem rei bene gerendae dimitteret, cogitabat C.
2. occ. izmisliti (izmišlj[ev]ati) si, umisliti (umišljati) si, izumiti (izumljati): hoc tam callide Iuppiter cogitavit Ci., aliud agendum ac cogitandum, quo modo resistatur patribus L., c. aliquid ad perniciem N., cogitavi plura quam reliquerat Ph.
3. meniti = v mislih imeti, namerjati, nameravati, kaniti, snovati; z acc. rei: nihil cogitant nisi caedes, nisi incendia Ci., c. aut mortem aut fugam Ci., latēre arbitrabantur, quae cogitarent Ci. njihove namere, quae cogitas N. tvoja namera, sunt, qui mecum rem pulcherrimam cogitaverunt Cu., tantum nefas in aliquem c. Cu., si qua aut cogitarentur gravius adversus se aut dicerentur Suet.; pesn.: quid cogitet humidus Auster V. kaj (zlega) snuje; v pass.: tanto scelere non modo perfecto, sed etiam cogitato Ci.; z de: c. de parricidio, de interitu Ci., magis de reliqua fuga quam de castrorum defensione C.; o poosebljenem neživem subjektu: cum spiritus coepit de exitu cogitare Sen. ph.; večinoma z inf.: exheredare pater filium cogitabat Ci., qui nocere alteri cogitat Ci., cogitabat enim... omnium partes corripere atque complecti N., ex fumo dare lucem cogitat H.; pri Ci. je včasih (toda le v pismih) izpuščen inf. ire, iter facere, proficisci ali esse: etiam M. Lepidus cras cogitabat, in Cumanum statim cogito, inde ad Taurum cogitabam, eo die cogitabam in Anagnino, postero autem in Tusculano.
4. v zvezi z adv. biti kake misli, biti kakega mišljenja, kako misliti, v dobrem pomenu = prijazen, naklonjen ali prijatelj biti komu, v slabem pomenu = sovražen (sovražnik) biti komu: male cogitantes Ca., Karthagini..., cui male iam diu cogitanti bellum... denuntio Ci., ut... facile animadverterem male eum de me cogitare Caelius in Ci. ep., si humaniter et sapienter et amabiliter in me cogitare vis Antonius in Ci. ep., si quid amice de Romanis cogitabis N. — Od tod pt. pf. cōgitātus 3, adv. -ē
1. (dobro) premišljen, preudarjen: cogitata ratio Ci., verbum scriptum, meditatum, cogitatum Ci., res multum et diu cogitatae Ci., cogitate verba facere Pl. preudarno, accurate cogitateque scribere Ci.
2. namišljen, nameravan, namerjan: consulto et cogitata fiat iniuria Ci., cogitati furores Ci. Od tod subst. cōgitātum -ī, n mišljeno =
1. misel: quo neque acutius ullius imperatoris cogitatum neque celerius factum usquam legimus N. ostroumnejše misli; večinoma v pl.: cogitata proloqui Ter. ali eloqui Ci., cogitata sapientium Ci., optime cogitata Vell.
2. (le v pl.) namere, nakane, zamisli: cogitata perficere Ci. ali patefacere N. - coiffer [kwafe] verbe transitif pokri(va)ti glavo, nositi na glavi; (po)česati, (s)frizirati; vieilli zapeljati, zavesti
coiffer l'enfant d'un béret posaditi otroku bareto na glavo
il coiffe un chapeau mou on nosi mehek klobuk
ce chapeau coiffe bien ta klobuk dobro pokriva glavo
coiffer son mari (figuré) varati moža
coiffer quelqu'un komu v glavo iti (vino)
se coiffer (familier, figuré) opijaniti se
se coiffer d'un chapeau pokriti se s klobukom
se coiffer de quelqu'un (familier) zagledati, zaljubiti se v koga
se faire coiffer dati si pristriči lase
coiffer sainte Catherine s 25 leti (še) ne imeti moža, obsedeti
(familier) le bureau central coiffe les comités locaux centralni biro nadzoruje, vodi krajevne odbore, ima oblast nad njimi
coiffer sur le poteau (sport, figuré) za glavo prehiteti tekmece pri cilju - coller [kɔle] verbe transitif na-, pri-, zlepiti; postaviti tik ob; prevleči, impregnirati s klejem; čistiti (vino); vtakniti, dati v; verbe intransitif prilepiti se (à quelque chose na kaj); tesno se oprijemati; popolnoma ustrezati; populaire gladko, v redu iti
coller quelque chose à quelqu'un naložiti komu kaj
coller quelqu'un au mur koga ob zid postaviti (za ustrelitev); zadržati (un élève učenca po pouku v šoli)
coller un candidat vreči kandidata na izpitu
il a été collé à son bachot padel je pri maturi
coller un élève staviti dijaku težko vprašanje, na katerega ne more odgovoriti
coller une gifle à quelqu'un prisoliti komu zaušnico
coller quelqu'un dans la prison vtakniti koga v ječo
cette description colle à la réalité ta opis ustreza resničnosti
se coller prilepiti se, oprijemati se; živeti v divjem zakonu
(populaire) ça colle! dobro, v redu je! - collīneō (conlīneō) in collīniō (conlīniō) -āre -āvī -ātum (naravnost) vreči, metati, zalučati, obrniti (obračati), meriti, nameriti, pomeriti: conliniare hastam aliquo aut sagittam Ci., collineare ad percutiendum superne aliquid manus et oculos Gell., collineatis oculis ad umbram meam Ap.; abs.: quis est enim, qui totum diem iaculans non aliquando conliniet? Ci. ki bi vsaj enkrat dobro ne pogodil cilja. Od tod adv. pt. pf. collīneātē ali collīniātē prav pomerjajoč, pren. = v mero, natančno: Iul. Val.
- collocare
A) v. tr. (pres. cōlloco)
1. postaviti, postavljati; namestiti, nameščati
2. ekst. namestiti, postaviti (na delo, v službo ipd.):
collocare una figlia poročiti hčer
collocare qcn. a riposo upokojiti koga
3. ekst. plasirati; prodajati:
collocare bene i prodotti dobro plasirati proizvode
B) ➞ collocarsi v. rifl. (pres. mi cōlloco) (sistemarsi) urediti si življenje; dobiti delo, službo, stanovanje; ustvariti si dom, družino - collocazione f
1. ureditev, razporeditev, postavitev, namestitev; mesto:
collocazione di mobili razporeditev pohištva
2. signatura (knjige v knjižnici):
collocazione delle parole besedni red
3. delo, služba; poroka, partija:
trovare una buona collocazione per la figlia najti dobro partijo za hčer - collocō (conlocō) -āre -āvī -ātum
I. (s polnim pomenom predloga)
1. skupaj (tja) postaviti (postavljati), pristaviti (pristavljati), sestaviti (sestavljati), namestiti (nameščati): tribunal suum iuxta C. Treboni, praetoris urbani, sellam collocavit C., his rebus collocandis … tempus dare C., coll. aliquid ad ignem Vitr., lecticam pro tribunali Suet., satis de illa re collocavi T. sem sestavil = sem spisal; pesn.: chlamydem coll., ut pendeat apte O. uravnati, tudi: coxam parum apte coll. Plin. iun.; ret. v red spraviti, urediti, urejeno (z)vezati: verba diligenter conlocata Ci. skrbno zvezane, verba conlocata Ci. besede v stavkovni zvezi, verba apte collocare Q., male collocatum κακοσύνϑετον vocant Q.
2. occ.
a) (osebe pri drugih) namestiti (nameščati), nastaniti (nastanjevati), naseliti (naseljevati): comites eius apud ceteros hospites conlocantur Ci., cives sese Thermis conlocarant Ci. so se bili nastanili; pren.: Socrates philosophiam devocavit e caelo et in urbibus conlocavit Ci., eum in amplissimo consilio c. Ci. prište(va)ti, tuas virtutes in deorum numero conlocatas vides Ci., eos inter mimorum greges c. Ci. prištevati krdelom glumačev.
b) (ljudi, ljudstva pri drugih) naseliti (naseljevati), bivališča jim dodeliti (dodeljevati), odkaz(ov)ati: multitudinem in agris N., colonias in agris Ci., Boios in finibus suis C., Ubios super Rheni ripam T., Suebos in proximis Rheno agris Suet.
c) (vojake) nastaniti (nastanjevati), naseliti (naseljevati): exercitum in Aulercis, in hibernis C., ibi praesidium C., quattuor legiones in Belgio Hirt., exercitum in provinciam S., singulas cohortes Puteolis et Ostiae Suet., classem Miseni Suet. usidrati.
č) žensko za ženo da(ja)ti: homini levi filiam conlocavit Ci., virgines in matrimonio (redk. in matrimonium) c. Ci., virgines in amplissimarum familiarum matrimoniis c. Ci., c. propinquas suas nuptum in alienas civitates C., matrem homini nobilissimo C.; pass.: cum virgo nubilis propter paupertatem collocari non posset N. se ni mogla omožiti; pren.: aedilitas recte conlocata Ci. pravemu možu poverjena.
d) denar naložiti (nalagati), vložiti (vlagati) na obresti, vtakniti (vtikati) v kaj: curavit, ut in eo fundo dos conlocaretur Ci., in ea provincia pecunias magnas collocatas habent Ci., c. duas fenoris partes in agris per Italiam T., duas patrimonii partes in solo Suet.; pren.: beneficium apud bonos Ci., bene apud istum munera Ci.; sinekdoha za kaj uporabiti (uporabljati), potrošiti, v (na) kaj obrniti (obračati): patrimonium in rei publicae salute Ci. v domoljubne namene, c. in amore adulescentiam suam Ci., quaesturam suam in me conservando Ci., omne suum studium in doctrina et sapientia Ci., miliens sestertium in munificentia T.
e) refl. vda(ja)ti se čemu, poda(ja)ti se na (v) kaj, ukvarjati se, pečati se s čim, posvetiti (posvečati) se čemu: palam sese in meretricia vita c. Ci., totum se in cognitione et scientia Ci. —
II. (z oslabljenim pomenom predloga. Cum sicer svojega pomena nikdar povsem ne izgubi; zdaj se namreč nanaša na več pojmov, zdaj izraža, da k tistemu, kar je že pripravljeno (na razpolago), pristopa še kaj; tega se v slovenščini popolnoma ne zavedamo).
1.
a) (o stvareh) (tja) postaviti (postavljati), položiti (polagati), da(ja)ti: cum eo ventum erat, lecticae conlocabantur Ci., c. armamenta L. obesiti na jadrnik, saxa atque materiam disponere collocareque Q.; kam? ali kje? ubi tigna collocentur C.; nav. z in in abl.: tabernacula conlocari iussit in litore Ci., Libertatis simulacrum in domo mea conlocabas Ci., saxa et trabes in muro c. C., toda: in tabernam vasa et servos c. Pl.; redk. z ante: c. simulacrum ante Minervam C.; pesn. s samim abl.: c. oculos pennis O.
b) (o bitjih) posaditi (posajati) koga, ponuditi mu sesti, postaviti ga kam: aliquem in cubili (in lecto) Ci. ali in lectum c. Ter., aliquem suis manibus in curru Ci. posaditi lastnoročno na voz, aliquem iuxta se latere dextro Suet.; occ. (voj.) postaviti (postavljati), ponamestiti (ponameščati), razvrstiti (razvrščati): impedimenta in tumulo C., tormenta quibusdam locis Hirt., ballistas scorpionesque ante frontem castrorum Auct. b. Afr., praesidia S., certis locis cum ferro homines conlocati Ci., c. duas legiones et omnia auxilia in summo iugo C., insidias bipertito in silvis C. zasedo nastaviti, milites angustius C. bolj na gosto namestiti, aciem triplicem Auct. b. Afr., equitatum Cu., in prima acie ante signa elephantos L., pro vallo legiones Hirt.; tudi v nevojaškem pomenu: servum ad Pompeium interficiendum conlocaverat Ci., c. Miloni insidias Ci., in cella Concordiae armatos, latrones, sicarios Ci.
2. pren.
a) položiti (polagati), postaviti (postavljati), opreti (opirati) na kaj, na koga: in animis vestris omnes triumphos meos condi et conlocari volo Ci. želim, da se dobro shranijo, spem c. in eventu, in alicuius eloquentia Ci., in aliquo magnam spem dignitatis suae Ci., omnia sunt conlocata in usu cotidiano Ci. vse je oprto, vse sloni na …
b) v kak položaj spraviti (spravljati), privesti (privajati): c. aliquem in otium Pl., aliquem in tuto conl. Ci. na varno spraviti, rem alicuius in tuto T. zavarovati. - colmena ženski spol ulj, čebelji panj; cilinder (pokrivalo)
tener la casa como una colmena imeti dobro opremljeno (založeno) hišo - come up neprehodni glagol
priti gor, narasti; priti na univerzo, v London; pojaviti se, nastati (vprašanje)
botanika vzkliti
come up against trčiti ob kaj, nastopiti proti
come up smiling pogumno prenašati
come up to segati do
come up to (the) scratch biti v formi, dobro se počutiti; ne se izmuzniti, izkazati se
come up with dohiteti - command1 [kəmá:nd]
1. prehodni glagol
ukazovati, zapovedovati; poveljevati, odrediti, odrejati; zahtevati, naročiti; izsiljevati; obvladati, znati (of)
razpolagati, na voljo imeti; donašati, nuditi, dajati
2. neprehodni glagol
biti poveljnik, ukazovati, vladati
to command o.s. obvladati se
to command in chief biti glavni poveljnik
to command love zbujati ljubezen
to command a ready sale dobro se prodajati
to command one's passions obvladati svoje strasti
to command a fine view nuditi lep razgled - comme [kɔm]
1. adverbe kot, kakor; kako
2. conjonction (ravno) ko, v trenutku ko; ker
il pense comme moi on misli kot jaz
comme il est grand! kako velik je!
comme cela, comme ça tako, na ta način; potemtakem
par un temps comme ça v takem vremenu
comme ci comme ça (familier) tako tako, ne dobro ne slabo
comme qui dirait tako nekako (kot); kot da bi
j'ai aperçu comme qui dirait un éclair videl sem nekak blisk
comme de raison, comme de juste kot je prav
comme si kot če
comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
tout comme popolnoma, prav tako kot
(familier) c'est tout comme to je isto, to je vseeno, ni nobene razlike
comme on fait son lit on se couche kakor si boš postlal, tako boš spal
comme j'avais faim ker sem bil lačen
comme il faut kot treba, familier fin
une personne très comme il faut odlična, fina oseba
comme tout zelo, silno
c'est gentil comme tout, cette chambre to je nekaj zelo lepega, tale soba!
(familier) comme vous y allez! pretiravate!
Dieu sait comme ne ve se kako
il faut voir comme! in (to) kako!
cela fait quelque chose comme 500 francs to znese približno 500 frankov
comme quoi iz česar sledi; kar dokazuje; češ da
j'arrivai comme il partait prispel sem, ko je (on) ravno odhajal - commettere*
A) v. tr. (pres. commetto)
1. knjižno združiti, združevati, sklopiti, sklapljati
2. storiti, narediti, delati:
commettere un errore zmotiti se
commettere un misfatto zagrešiti zločin
3. zaupati:
commettere a un avvocato la rappresentanza zaupati odvetniku zastopanje
4. trgov. naročiti, naročati
B) v. intr. prilegati se; stikati se:
la porta non commette bene vrata se ne zapirajo dobro
C) ➞ commettersi v. rifl. (pres. mi commetto) zaupati se (komu, čemu); izpostaviti, izpostavljati se, eksponirati se - como kot, kakor; približno, okoli; brž ko; če, če le; ker; da
un hombre como él človek kot on
como se dice kot se reče
como quien dice tako rekoč
como es na primer
como sea kakorkoli, poljubno
es verdad como hay Dios (to) je sveta, resnica
como V. quiera kot želite, po Vaši želji
era como artesano o como estudiante bil je videti pol rokodelec pol študent
habrá como dos semanas bo kaka dva tedna tega
eran como las dos bilo je okoli druge ure
como haber fondas, las hay kar se tiče gostiln, teh je dovolj
as como, tan pronto como, (tan) luego como brž ko, kakor hitro
tanto pronto como vuelvas kakor hitro se vrneš
como venga, se lo diré če pride, mu bom to povedal
como tú mismo lo afirmas ker to sam trdiš
como sea la vida una lucha ker je življenje borba
verás como (= que) todo ha salido bien videl boš, da se je vse dobro izteklo - cómodamente udobno, lahko
estar cómodamente dobro (udobno) se počutiti - compas [kɔ̃pa] masculin šestilo; marine, aéronautique kompas; familier nogé, kraki; poétique eksaktne znanosti
en compas (figuré) razkrečenih nog
allonger le compas delati dolge korake
avoir le compas dans l'œil dobro (iz)meriti z očesom
décrire, tracer un cercle au compas narisati krog s šestilom
faire tout par règle et par compas (figuré, familier) biti zelo natančen
naviguer au compas pluti s pomočjo kompasa - compás moški spol šestilo; smernica; red; območje, velikost, format; takt, glasomerje
guardar el compás, tocar (ir) en compás držati takt, igrati v taktu
llevar el compás takt dajati; prvo besedo imeti
hacer las cosas a compás oprezno se lotiti dela
salirse del compás prekoračiti mero
tiene el compás en el ojo ima dobro mero na oko
a compás po taktu
a su compás sporazumno z njim
en compás v taktu, enakomerno
marchar a compás iti v (skladnem) koraku - comperiō -īre -perī -pertum (prim. perīculum, perītus) natančno spozna(va)ti, izvedeti, dognati: atqui certo comperi Ter., illi venturi erant: qui comperisti? Ci., si compertum est C. če se je dognalo; z obj. v acc.: ex quibus hominibus omnia comperi Ci., quod ex multis audivi et comperi Ci., rem gestam c. ab aliquo N.; nam. praep. sam abl.: nihil se testibus, nihil tabulis, nihil gravi aliquo argumento comperisse Ci.; v pass.: res a te ipso comperta Ci., ea sunt comperta per me Ci., quae postquam Metello (dat.) comperta sunt S. je prišlo na znanje; z odvisnim predik.: omnia falsa atque insidiose ficta comperta sunt Ci. vse se je izkazalo za napačno in …, a quo cum quaereret Pyrrhus, qualem Romam comperisset Eutr.; dopolnilo z de: de amore hoc c. Ter., nihil de hoc comperi, nihil suspicatus sum Ci., postquam de scelere filii comperit N. postquam de rebus Vagae actis comperit S.; z ACI: Ter., N., H., Q., ubi comperit Heraclium non adesse Ci., ex captivo comperit Correum milia sex peditum delegisse C., hanc gentem Clusium Romamque inde venisse comperio L.; z odvisnim vprašanjem: id pactione an casu ita evenerit, parum comperimus S., an ab ipso id genus exercitationis sit inventum, … parum comperi Q. Pogosto pt. pf. compertus 3 „izveden“
1. ki se je izvedel, dognan, (za)slišan: compertum narrare S., comperta narrare Cu., an oculis comperta haberet, quae diceret L. ali je videl na lastne oči; v absolutnem abl.: compertō ko se je (bilo) izvedelo: satis comperto Eordaeam petituros Romanos L., nondum comperto, quam regionem hostes petissent L., comperto Plautum et Sullam maxime timeri T.
2. izvesten, zanesljiv, (očitno) znan, očiten, gotov, neizpodbiten: levem auditionem pro re comperta habere C. prazno govorico imeti za gotovo resnico, non ego haec incertis iactata rumoribus affero, sed comperta et explorata L., exponam vobis … facinus manifesto compertum atque deprehensum Ci., comperta nuntiare T.; compertum est alicui aliquid S., Tib., Plin., Q., T. komu je kaj dobro znano; compertum habere (aliquid) L. kaj za gotovo imeti, desinant ultra opinari mihique, qui compertum habeo, credant C. ap. Suet., compertum ego habeo verba virtutem non addere; res indicat nihil ipsos habuisse comperti Ci. da niso vedeli nič gotovega; esse pro comperto Cu., pro comperto polliceri Suet. — Od tod adv. compertē iz dobrega (zanesljivega) vira: Gell., komp. compertius Gell.
3. z gen. criminis ali z inf. komur se je dokazal kak zločin, komur se je dokazalo, da je česa kriv, spoznan za krivega: iuvenis nullius probri compertus L., Vestales compertae stupri L., nullius flagitii compertus T., Olympiada velut stupri compertam repudio dimiserat Iust.; compertus publicam pecuniam avertisse T. — Redka, navidezno po glag. experior tvorjena soobl. comperior -īrī -pertus sum: Ter., Gell., Ap., Tert., Metellum … magnum et sapientem virum fuisse comperior S., hunc ego Lepidum … gravem et sapientem virum fuisse compe-rior T. - comprensione f umevanje, razumevanje; uvidevnost:
concetto di difficile comprensione težko dojemljiv pojem
fra i due non c'è mai stata molta comprensione med njima ni bilo nikoli velikega razumevanja, nikoli se nista dobro razumela
mostrare comprensione, dar prova di comprensione per qcn., nei confronti di qcn. pokazati razumevanje za koga - comprometido nevaren; kočljiv; mučen; kompromitiran; ameriška španščina zaročen
su fama está comprometida njegovo dobro ime je v nevarnosti