Franja

per-mūtō -āre -āvī -ātum (per in mūtāre)

1. popolnoma spremeniti (spreminjati), (za)menja(va)ti (zamenjevati), premenja(va)ti (premenjevati): statum rei publicae Ci., ordinem Lucr., pabula Plin., vices stationum Cu. menja(va)ti, dominos H., vultum Petr., cum argento domum Pl. = pobrisati jo z denarjem.

2. zamenja(va)ti ((za)menjevati): nomina inter se Pl., habitatum hunc vestis cum isto squalore Cu., aliquem Ganymede Mart., imperium consulare pro regio permutare Val. Max.; occ.
a) izmenja(va)ti (izmenjevati), odkupiti (odkupovati): captivos L., Aur., unam anum et duas puellas XXX milibus talentûm auri Cu.
b) kot trgovski t.t. α) menja(va)ti kaj za kaj: plumbum margaritis Plin., sulphurata vitreis Mart. β) denar (raz)menja(va)ti, izmenja(va)ti, zamenja(va)ti (zamenjevati), prenesti (prenašati), nakaz(ov)ati, na menice da(ja)ti ali preje(ma)ti: denarium sedecim assibus Plin., illud, quod permutavi tecum Ci. ep. kar si mi poslal po menici, ut cum quaestu populi pecunia pemutaretur Ci., cures, ut permutetur Athenas Ci. ep. da se denar pošlje po menici (= da se pošlje menica) v Atene. γ) kupiti (kupovati): equos talentis auri Plin., permutatur denariis sex Plin.

3. čisto (docela, povsem) premakniti (premikati), (za)obrniti ((za)obračati), (za)suka(va)ti: ianuam Varr., arborem in contrarium Plin., ulmus permutanda sic, ut … Plin.; pren.: permutatā ratione Plin. napačno, napak, narobe, obrnjeno.

perra ženski spol psica; (majhna) vinjenost

perra chica, perra gorda, perra grande novčič za 5 (ali 10) stotink pesete
tener perras imeti denar
llevar una vida perra pasje življenje imeti

per-scrībō -ere -scrīpsī -scrīptum (per in scrībere)

1. natančno zapis(ov)ati, skrbno zaznamovati: Q., versu aliquid O., puris versum p. verbis H., res populi Romani a primordiis urbis L., rationes sunt perscriptae scite Ci., in epistulā, in qua omnia perscripta erunt N.; occ.
a) uradno zapis(ov)ati, v zapisnik da(ja)ti, v zapisnik vnesti (vnašati), v zapisnik vzeti (jemati), v zapisnik (na)pisati, zabeležiti: interrogata, responsa, iudicum dicta Ci., in his tabulis senatūs consultum perscripserant Ci., de aliquo C.
b) vpis(ov)ati, (v)knjižiti (vknjiževati): fabrum nomen, usuras, pecunias Ci.

2. obširno (o)pisati, pis(me)no sporočiti (sporočati) komu, natančno obvestiti (obveščati) koga: rem gestam in Eburonibus C., haec Romam ad suos perscribebant C., alicui alicuius orationem Ci., de suis rebus ad Lollium Ci.; z ACI: perscribit in litteris hostes ab se discessisse C.

3. denar nakaz(ov)ati komu, z nakazilom plač(ev)ati: Suet., argentum illis, quibus debes Ter., illam pecuniam in aedem sacram reficiendam Ci., HS CC praesentia (v gotovini) solvimus, reliqua perscribimus Ci., si quid emptum foret … a quaestore perscribebatur L. se je po nakazilih izplačevalo kvestorju.

4. popolnoma (v celoti) (ne s številkami ali kraticami) izpis(ov)ati: notata non perscripta erat summa Suet., verbo non perscripto Tiro ap. Gell.

5. črke prečrta(va)ti, zaznamovati s prečrtano črto (= gr. διαγράφειν): Prisc.

pic [pik] masculin

1. zoologie žolna

2. kramp

3. špik, gorski koničast vrh

à pic navpično, familier, figuré ravno ob pravem času, kot poklican
le navire a coulé à pic ladja se je hitro, naravnost na dno potopila
vous arrivez à pic pridete kot poklicani
cet argent tombe à pic ta denar pride ravno prav

picking [píkiŋ] samostalnik
kraja; obiranje, nabiranje, prebiranje, sortiranje
množina ostanki, paberki
figurativno postranski zaslužek

pickings and stealings nepošteno prislužen denar, nepošten dobiček, plen

pítānje s vprašanje: obasuti koga -ima; razumjeti pitanje; odgovoriti na postavljeno pitanje; socijalno, žensko, društveno, političko, ekonomsko pitanje; manjinsko pitanje; životno pitanje; škakljivo pitanje kočljivo vprašanje; on to radi sve bez ićijeg -a ne da bi koga kaj vprašal; kad je novac u -u ko gre za denar; naše čvorno pitanje naše najpomembnejše vprašanje; doći pod pitanje = doći u pitanje priti pod vprašaj; praviti iz čega pitanje delati iz česa vprašanje; sudija postavlja optuženome unakrsna -a; istočno pitanje ni do danas nije riješeno; kako ste? - hvala na -u

placement [plasmɑ̃] masculin namestitev, nameščanje, postavitev; priskrba službe; commerce prodaja, promet; (denarna) naložba, investicija

placement d'argent, de capitaux naložba denarja, kapitala
placement de père de famille pupilarno varna, dobra in zanesljiva naložba
agence féminin, bureau masculin de placement posredovalnica za službe
être d'un placement facile lahko se prodajati, iti dobro v prodajo
faire un bon placement dobro naložiti denar

play¹ [pléi] samostalnik
igra (na srečo, za stavo, za zabavo, športna), zabava, šala; igranje, kvartanje, poteza (pri šahu)
figurativno igra (besed, barv, valov, žarkov itd.)
gledališče gledališka igra, predstava
glasba igranje, predvajanje, glasbeno delo; spretno ravnanje s čim (običajno v sestavljenkah npr. swordplay)
delovanje, dejavnost, torišče
tehnično toleranca
figurativno svoboda gibanja
ameriško, sleng manever, (zvijačen) poskus za dosego česa
ameriško, sleng publiciteta, poznanost, propaganda

at the play v gledališču
to be at play igrati se
to bring (ali call, put) into play spraviti v pogon, izkoristiti
to come into play začeti delati, stopiti v akcijo
child's play otročarija, igračkanje
fair play pošteno ravnanje
foul play nepošteno ravnanje
in full play v polnem teku, v polnem pogonu
to give free play to one's fancy dati domišljiji prosto pot
to give the rope more play zrahljati vrv
as good as a play zelo zabavno in zanimivo
grandstand play razkazovanje
figurativno to hold in play zaposliti (koga s čim)
high play kvartanje za debel denar
in play še v igri (kvartanje), za šalo
it is your play ti imaš potezo (šah), ti igraš (karte)
out of play ne več v igri (kvartanje)
lively play of fantasy živahna domišljija
to make play imeti uspeh; utruditi preganjalce (pri lovu)
to make a play for potegovati se za naklonjenost
to make play with postavljati se, bahati se
that was pretty play to je bilo dobro (zaigrano)
a play on words besedna igra

play² [pléi]

1. neprehodni glagol
igrati (for za)
šaliti se, zabavati se, igračkati se; začeti igrati (karte), napraviti potezo, biti na potezi (šah); poigravati se (barve, valovi, žarki itd.); streljati (top), brizgati (vodomet), sijati
tehnično imeti prostor za gibanje, imeti toleranco, premikati se (bat), biti v pogonu; biti primeren za igro (igrišče)

2. prehodni glagol
gledališče igrati, uprizoriti
šport nastopiti, igrati proti, sprejeti igralca v moštvo; uperiti (žaromet, luč, vodni curek) na koga; ustreliti (iz topa)
tehnično spraviti v pogon, upravljati (stroj), obvladati

to play along with sodelovati, v en rog trobiti s kom
to play it cagey biti previden, omahovati
figurativno to play both ends against the middle previdno, rafinirano ravnati
to play ball with s.o. pošteno postopati s kom
to play booty prevarati
figurativno to play one's cards well (badly) (ne)spretno manevrirati
to play s.o. dirt izigrati koga
to play the devil (ali deuce) with prekrižati komu račune
to play by ear igrati po posluhu
to play fair (foul) pošteno (nepošteno) ravnati
to play s.o. false izdati koga
to play the fool zganjati neumnosti
to play a fish utruditi ribo na trnku
to play fast and loose with zlorabljati koga
to play the game držati se pravil, pošteno ravnati
to play to the gallery šopiriti se pred javnostjo
to play guns on obstreljevati
to play into s.o.'s hands koristiti drugemu, pomagati komu
to play one's hand for all it is worth izrabiti vsako priliko, uveljaviti vse svoje zmožnosti
to play the knave varati
to play a good knife and fork jesti z apetitom
to play the horses staviti na konjskih dirkah
to play for love igrati za zabavo ne za denar
sleng to play it (low) on izigrati koga, zlorabiti
to play a joke (ali prank, trick) on potegniti koga za nos
to play the races staviti na konjskih dirkah
to play a part igrati vlogo, pretvarjati se
to play possum hliniti spanje
to play upon the square pošteno ravnati
to play safe previdno ravnati, ne tvegati
to play second fiddle imeti podrejen položaj
to play a good stick dobro sabljati
to play for time zavlačevati, poskušati pridobiti na času
to play truant (ali hooky) neopravičeno izostati od pouka
to play s.o. a mean trick prevarati koga
to play tricks with nagajati
to play (up)on igrati na, figurativno izrabljati koga
to play (up)on words zbijati šale, igrati se z besedami
to play with igrati se s, z; lahkomiselno ravnati s

pljúniti (-em) | pljúvati (-am) perf., imperf. sputare, sputacchiare (tudi pren.):
pljuvati na sputare addosso a, su, in faccia a
pljuvati kri sputare sangue
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pljuniti na svojo čast sputare sul proprio onore
pljuniti komu v obraz sputare in faccia a qcn.
pljuniti komu denar sgraffignare il portafoglio a qcn.
pljuniti na moralo, na spodobnost fregarsene della morale, della decenza
pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
pljuvati v lastno skledo sputare nel piatto da cui si mangia, darsi la zappa sui piedi

plumbeus 3 (plumbum)

1. svinčen, svinčev: glans Lucr. svinčenka, vas Plin., color Plin. svinčena (svinčeva) barva, ictus Prud. udarci z bičem, opremljenim s svinčenimi kroglicami (svinčenkami), nummus Pl. svinčen (= nič vreden) denar (novec); subst. plumbeī -ōrum, m (sc. nummi) svinčeni (= nič vredni) novci: Mart.; plumbeum -eī, n svinčena posoda: Ca., Col., Mart.

2. metaf. „svinčen“
a) top, ne(upo)raben: pugio Ci., Aug., gladius Ci.
b) slab: vina Mart., carmina Aus.
c) topoumen, topoglav, omejen, neumen: plumbeus in physicis Ci., asinus Ter.
d) brezčuten, brezčustven, hladen: cor Licinius Crassus ap. Suet.
e) težek (težak) kakor svinec, hud, nadležen: ira Pl., auster H. „težek kot svinec“ = sopar(ič)en, vroč.

pobírati (-am) | pobráti (-bêrem)

A) imperf., perf.

1. raccogliere, cogliere; prendere, togliere:
pobirati krompir raccogliere le patate
pobrati s tal raccogliere da terra
pren. pobirati kostanj iz žerjavice togliere le castagne dal fuoco
pobirati kmetom živino prendere il bestiame ai contadini
pren. pobirati plodove svojega truda cogliere il frutto dei propri sforzi

2. raccogliere; fare incetta, raccolta; riscuotere:
pobirati papir fare raccolta della carta (straccia)
pobirati prostovoljne prispevke fare una colletta
pobirati davke riscuotere le tasse

3. pren. mietere, far deperire, uccidere, stroncare, distruggere, divorare:
epidemija, ki je pobrala tudi najkrepkejše ljudi un'epidemia che mietè anche i più forti
jetika jo pobira va deperendo per la tisi

4. žarg. (dosegati, doseči) conquistare:
pobirati uspeh za uspehom conquistare un successo dopo l'altro

5.
pobirati jo andare, camminare veloce, andarsene
pobrati jo andarsene, battersela

6. pog. (porabiti, zasesti) occupare:
omare poberejo preveč prostora gli armadi occupano troppo spazio

7. pren. (vzeti za moža, ženo) prendere:
zakaj bi morala pobrati prav njega? e perché dovrei prendere proprio lui?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliš, da denar na cesti pobiram credi che i soldi mi caschino dal cielo?
pren. pobirati drobtine raccogliere le briciole
pren. pobirati ostanke za drugim contentarsi dei rimasugli altrui
pren. pobirati samo smetano vivere come un pascià, passarsela bene
sonce pobira sneg il sole scioglie la neve
pren. pobirati svoje ude in kosti alzarsi a fatica
pren. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom di uomini così ce n'è ormai pochi
obrt. pobirati, pobrati petlje raccogliere le maglie
med. pobrati šive po operaciji togliere i punti dopo l'operazione
pren. če boš še tako pil, te bo kmalu hudič pobral se non la smetti di bere, creperai presto
pren. vse bo vrag pobral andrà tutto in malora
pren. gora je spet pobrala dvoje življenj la montagna ha mietuto due nuove vittime
umakni se, drugače boš še katero pobral togliti dai piedi, se no rischi di buscarle
pren. besede je pobral s tvojih ust le parole le ha sentite da te
pren. noč ga je pobrala sparì nella notte
pren. pobrati k vojakom arruolare
pren. pobrati melodijo ricordare la melodia
pren. pobrati rokavico raccogliere il guanto di sfida
pren. pobrati pete battersela, alzare i tacchi
pren. pobrati šila in kopita far fagotto e andarsene
pobirati klasje spigolare
pobirati kokone sbozzolare
pobirati kokone z vej sfrascare
pobirati prispevke questuare

B) pobírati se (-am se) | pobráti se (-bérem se) imperf., perf. refl.

1. alzarsi, rizzarsi

2. (oditi) andarsene, togliersi di torno

3. pog. riprendersi

pobráti coger, recoger

pobrati klasje espigar, rebuscar; (denar) recaudar; (pridelke) recolectar
pobrati zanke coger puntos
pobrati se (proč) fam largarse, eclipsarse, escabullirse
poberi se! ¡vete al diablo!, ¡vete al cuerno!, ¡largo de aquí!
pobrati šila in kopita liar los bártulos (ali el petate)

poche [pɔš] féminin žep; vreča (za žito); vrsta lovilne mreže; ptičja golša; solznik, solzna vrečica; militaire vdor, vrzel v fronti, žep

argent masculin de poche žepnina
livre masculin de poche knjiga žepnega formata
les mains dans les poches (figuré) z rokami v žepu, brez dela, brez truda
théâtre masculin de poche sobno gledališče
acheter chat en poche kupiti mačka v žaklju
avoir de l'argent plein les poches biti zelo bogat
avoir quelque chose en poche imeti kaj v žepu, v definitivni lasti
n'avoir pas sa langue dans sa poche biti odrezav
n'avoir pas les yeux dans sa poche radovedno gledati
colmater, verrouiller une poche (militaire) zamašiti, zapahniti, zadrgniti vrzel na fronti
connaître comme sa poche dobro poznati
en être de sa poche (familier) biti ob svoj denar, izgubiti svoj denar
c'est dans la poche (figuré) to je lahko
faire une poche (militaire) vdreti, napraviti žep
mon veston fait des poches moj suknjič dela močne gube
faire les poches de quelqu'un brskati komu po žepih; vzeti mu, kar ima v žepih
mettre son drapeau dans sa poche ne odkrito povedati, kar mislimo
mettre quelqu'un dans sa poche (familier) imeti popolno last nad kom
se mettre dans la poche de quelqu'un držati se koga kot klop
payer de ses poches (familier) plačati iz svojega (lastnega) žepa
mettre son amour-propre dans sa poche odreči se svojemu samoljubju
se remplir les poches napolniti si žepe, nepošteno obogateti

pognáti (re)pousser ; (proč) chasser ; (v tek) actionner, lancer, faire marcher, mettre en marche (ali en mouvement) ; figurativno activer, donner une impulsion, faire agir

pognati se prendre son élan, se précipiter, se lancer, s'élancer, se jeter
pognati se na fondre (ali foncer) sur
pognati v beg mettre en fuite (ali en déroute)
pognati korenine pousser (ali jeter) des racines, germer
pognati si kroglo v glavo se tirer une balle dans la tête, se faire sauter la cervelle
pognati komu strah v kosti épouvanter quelqu'un, terrifier quelqu'un
pognati konja v dir lancer un cheval au galop
pognati se kvišku sauter (ali s'élancer) vers le haut, se lever d'un bond, sursauter, faire un bond
pognati mladike iz korenine surgeonner
pognati most v zrak faire sauter un pont
pognati svoj denar gaspiller, dissiper, dilapider
pognati svoj denar po grlu dépenser tout son argent en buvant, boire son gain (ali sa fortune)
pognati sovražnika v beg mettre en fuite (ali faire fuir, culbuter) l'ennemi
znova pognati (botanika) repousser

pognáti poner en movimiento; poner en marcha ; fig activar, dar impulso (kaj a a/c) ; teh accionar, mover; impulsar

pognati v beg poner en fuga
pognati konja v dir lanzar el caballo al galope
pognati svoj denar gastar alegramente su dinero
vse po grlu pognati (fig) fam beberse toda su hacienda
pognati se kvíšku saltar, dar un salto
pognati si kroglo v glavo saltarse la tapa de los sesos de un pistoletazo

pohájati (-am) imperf.

1. stare per finire; mancare, perdere:
denar mi že pohaja sto per finire i soldi, sono già agli sgoccioli
potrpežljivost mi je začela pohajati cominciavo a perdere la pazienza

2. (pohajkovati) vagabondare, gironzolare, andare a zonzo

poil [pwal] masculin dlaka; familier, poétique lasje; (konj) barva dlake; populaire cigara; (familier)

un poil nekoliko, malce
à poil gol, nag; brez sedla (jahati)
à poil! (populaire) dol!
à un poil près malodane, skoraj
à poils courts, longs kratko-, dolgodlak
au poil (populaire) zelo dober, zelo zadovoljiv
au poil! izvrstno!
de tout poil vseh vrst
travail masculin au poil izvrstno, dovršeno delo
poil de chameau kamelja dlaka
poil de chèvre angora ali mohêr volna
poil follet puh
dans le sens du poil v smeri dlake, kot leže dlake
brave masculin à trois, quatre poils (familier) (nepremišljen) tvegavec
fille féminin au poil čedno, prijetno dekle
bonnet masculin à poil kučma
avoir du poil aux yeux, (familier) au cul biti korajžen, pogumen
n'avoir pas un poil de sec močno se potiti, plavati v znoju
ça a changé de poil to se je obrnilo na bolje
être de bon, mauvais poil biti dobre, slabe volje
être à poil et à la plume (familier) biti za vse dober
il s'en est fallu de poil za las je manjkalo
il se laisse arracher la barbe poil à poil z njim lahko vse narediš
se mettre à poil sleči se do golega
c'est au poil! to je prima!
reprendre du poil de la bête ne popustiti, ne odnehati, zopet si opomoči
tomber sur le poil de quelqu'un nenadoma koga napasti; ozmerjati, nahruliti koga
avoir du poil dans la main (familier) biti zelo len, ne imeti volje za delo
(vieilli) faire le poil à quelqu'un obrati koga za denar, opehariti koga
(vieilli) refaire le poil à quelqu'un prevarati koga
(vieilli) faire changer le poil, (populaire) faire dresser le poil à quelqu'un poboljšati koga z udarci, z grajo

poíti (blago) agotarse; escasear ; (denar, zaloga) acabarse

denar mi je pošel se me acabó el dinero
knjiga je pošla el libro está agotado
potrpežljivost mi je pošla se me acaba la paciencia; mi paciencia está llegando al límite

poméniti (-im) perf.

1. significare, voler dire, stare per, sottintendere:
razloži mi, kaj pomeni ta beseda spiegami cosa significa questa parola
simbol Fe pomeni v kemiji železo il simbolo Fe in chimica sta per ferro
delo pomeni tudi žrtve il lavoro sottintende anche dei sacrifici
iti naprej pomeni gotovo smrt andare avanti vuol dire morte sicura

2. pren. significare, importare:
denar mu ne pomeni dosti i soldi non gli importano molto, dei soldi non gliene importa molto

3. avere importanza, avere un nome, essere importante, contare:
prišli so vsi, ki v znanosti kaj pomenijo sono convenuti tutti quelli che nella scienza contano