Franja

salamúra (razsol) souse; brine; pickle

dati v salamúro to pickle, to souse, to brine

sápa souffle moški spol ; (dih) haleine ženski spol , respiration ženski spol

brez sape hors d'haleine, essoufflé, à bout de souffle
v eni sapi d'une haleine, d'un trait
neprijetna sapa (iz ust) mauvaise haleine, haleine fétide
težka sapa difficulté(s)
f(pl) de respiration (ali respiratoire(s)), troubles moški spol množine respiratoires
priti ob sapo perdre haleine
priti spet k sapi reprendre haleine (ali son souffle, sa respiration)
pustiti koga do sape laisser quelqu'un souffler
vzeti komu sapo couper à quelqu'un le souffle (ali la respiration), suffoquer quelqu'un
zadrževati sapo retenir son haleine (ali son souffle, sa respiration)
ne dati komu, da pride do sape tenir quelqu'un en haleine
sape mu zmanjkuje (tudi, figurativno) il manque de souffle, il est à bout de souffle
to človeku vzame sapo on en a le souffle coupé

sápa aliento m ; (dih, dihanje) respiración f

brez sape jadeante, sofocado
v eni sapi de un aliento
neprijetna sapa iz ust aliento fétido
priti ob sapo, izgubiti sapo perder el aliento
priti zopet k sapi recobrar el aliento
sapo zajeti (loviti), priti do sape tomar aliento
zadrževati sapo contener la respiración
vzeti sapo (tudi fig) tomar aliento
ne komu dati, da pride do sape (fig) tener a alg continuamente ocupado, mantener a alg en tensión
sape mu je zmanjkalo (fig) se quedó sin respiración, se le cortó la respiración
v isti (eni) sapi se je smejal in jokal reía y lloraba todo junto

se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

I.

1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

II. se (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive

3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene

4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno

5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

III. si (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare

sed|eti¹ [é] (-im) sesti

1. sitzen (na konju zu Pferde sitzen, mirno stillsitzen, nasproti komu (jemandem) gegenübersitzen, okoli herumsitzen, po turško im Schneidersitz sitzen, skupaj [nebeneinandersitzen] nebeneinander sitzen, zusammensitzen, zravnano [geradesitzen] gerade sitzen); (tudi figurativno v parlamentu, pred televizorjem, nad knjigami ipd.)
sedeti kot model komu: (jemandem) Modell sitzen

2. figurativno v zaporu: sitzen (pod ključem hinter [Schloß] Schloss und Riegel/auf Nummer Sicher), brummen

3. (valiti) sitzen (na jajcih auf den Eiern), brüten

4.
sedeti na čem: (ne dati od sebe) wie die Glucke auf Eiern auf (etwas) sitzen
na denarju: auf dem Geldsack/ Geldbeutel sitzen
|
figurativno sedeti kot na trnih/iglah/šivankah wie auf Nadeln sitzen
sedeti kot na žerjavici (wie) auf (glühenden) Kohlen sitzen
sedeti na dveh stolih zweispännig/zweigleisig fahren
sedeti na napačnem vlaku im falschen Zug sitzen
sedti na robu stola auf der Stuhlkante sitzen
sedeti na ušesih auf den Ohren sitzen
sedeti na sodu smodnika auf einem [Pulverfaß] Pulverfass sitzen
sedeti nad knjigami über den Büchern sitzen
sedeti pred praznim kozarcem auf dem Trockenen sitzen
trdno sedeti v sedlu fest im Sattel sitzen
sedeti za vratom im Nacken sitzen
žagati vejo, na kateri sam sediš am eigenen Ast sägen

selékcija (-e) f

1. (izbiranje, odbiranje) selezione; selezionamento, scrematura:
selekcija gradiva, podatkov selezione dei materiali, dei dati
umetna, naravna selekcija selezione artificiale, naturale

2. šport. selezione; rappresentativa:
selekcija najboljših atletov una selezione dei migliori atleti

sestánek (shod) réunion ženski spol , assemblée ženski spol , rencontre ženski spol , entrevue ženski spol ; (zmenek) rendezvous moški spol, popularno rancart moški spol

članski sestanek assemblée générale
dati si sestanek (zmenek) prendre rendez-vous
ne priti na sestanek (zmenek) ne pas venir à un rendez-vous, familiarno poser un lapin à quelqu'un, faire faux bond à quelqu'un

sestánek (rendez-vous) cita f ; reunión f ; entrevista f

dati si sestanek darse cita
domeniti se za sestanek s kom concertar una cita con alg
članski sestanek reunión f de socios

seši|ti (-jem) obleko ipd.: nähen; dva kosa blaga: zusammennähen, [aneinandernähen] aneinander nähen
dati sešiti nähen lassen

sfrizírati to do (ali to dress, ZDA to fix) someone's hair

sfrizírati se to do one's hair, to have one's hair done (ali set), ZDA to fix one's hair
dati se sfrizírati to have one's hair dressed
biti lepo sfriziran to have one's hair nicely set, pogovorno to have a nice hair-do

shraníti (-im) | shranjeváti (-újem) perf., imperf.

1. riporre, serbare, conservare:
shraniti zimska oblačila riporre gli abiti invernali
shranjevati stara pisma serbare le vecchie lettere

2. (prihraniti, prihranjevati) mettere da parte, accantonare, tenere, depositare:
denar je nevarno shranjevati doma non è sicuro tenere i soldi in casa
shraniti kaj za kako silo mettere da parte qualche soldo per ogni eventualità

3. inform. memorizzare, immagazzinare:
shraniti podatke, datoteko memorizzare dati, un file

signál signal

knjiga, seznam signalov signal book, code of signals
signál za pomoč (npr. ladje) SOS, distress signal
signál za pretečo nevihto, vihar storm warning
svetlobni signál flare
zvočni signál v megli foghorn
dati signál to make a signal
to je bil signál za upor this was the signal for revolt

signál signal moški spol

alarmni signal signal d'alarme (ali d'alerte)
svetlobni signal signal lumineux
zvočni signal signal sonore (ali acoustique)
dati signal za donner le signal de
postaviti signal na stoj (železnica) mettre le signal à l'arrêt

signál señal f

zvočni signal señal acústica (ali fónica ali sonora)
alarmni signal señal de alarma
svetlobni signal señal luminosa
dati signal dar una señal
dati signal za odhod dar la señal de partida
postaviti signal na stoj (železnica) poner la señal de parada
odhodni signal (železnica) señal de partida (ali de salida)

sijáj brillo m ; lustre m ; fulgor m ; (krasota) esplendor m , magnificencia f , pompa f ; (procvit) florecimiento m

dati sijaj dar brillo (ozir. lustre), (polirati) pulir, (kovine) bruñir
izgubiti svoj sijaj perder el brillo, deslustrarse; empañarse

síto sieve; (rešeto) riddle, bolter; (cedilo) strainer

dati koga na síto in rešeto (figurativno) to criticize (criticise) someone severely and maliciously

síto (-a) n

1. setaccio, staccio, buratto, crivello, vaglio:
gradbeno sito (za gašeno apno) cola
mreža, obod sita retina, telaio del setaccio
presejati skozi sito setacciare
fino sito vaglio a maglia fine
stresalno sito vaglio a scossa, vibravaglio
mlinsko sito buratto
biti na situ essere passati al vaglio
dati skozi sito vagliare

2. fot. filtro

skónto (-a) m ekon. pog. sconto:
dati, odobriti skonto dare, concedere uno sconto

skopóst (-i) f

1. avarizia, grettezza, spilorceria, taccagneria

2. pren. modestia, esiguità, scarsità:
skopost podatkov la scarsità di dati

skózi

A) adv.

1. attraverso, per di qui, per di là, per di lì; oltre; ○:
rezina je bila tako tanka, da se je skozi videlo la fetta era così sottile che vi si vedeva oltre
pog. pustiti koga skozi lasciar passare qcn.; (tudi žarg., šol.)
vlak je šel skozi predor il treno imboccò la galleria

2. pog. (nenehno) continuamente, ininterrottamente, sempre:
pri bolnih je bedel skozi do jutra vegliò al capezzale dei malati ininterrottamente fino all'alba

3. pog. iti, priti skozi riuscire a farcela;
s tem denarjem ne pridemo skozi con questi pochi soldi non ce la faremo
prošnja je končno prišla skozi la domanda è stata finalmente accolta
šol. žarg. iti skozi snov ripassare la materia

4. pog. dati skozi (pretrpeti, prestati) sopportare, soffrire:
med vojno so veliko dali skozi durante la guerra dovettero sopportare tanti inconvenienti

B) skózi prep.

1. (za izražanje premikanja z ene strani na drugo) per, attraverso, in:
izvrtati predor skozi steno scavare una galleria nella roccia
oditi skozi zadnja vrata passare per la porta di dietro
prebiti se skozi težave superare le difficoltà
peljati se v Zagreb skozi Zidani most andare a Zagabria via Zidani most

2. (za izražanje časa) durante, per,○:
skozi poletje živi ob morju, pozimi doma durante l'estate sta al mare, d'inverno a casa
varčevati skozi ves mesec risparmiare (per) tutto il mese

3. (za izražanje načina, sredstva, posrednika) attraverso, con, mediante:
ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa valutare qcs. attraverso il prisma dei gusti odierni
življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto roseo

4. iti skozi:
kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja chi vuole il successo deve sperimentare fatica e sudore
predlog mora iti še skozi vrsto organov la proposta deve passare per una serie di organi
prebiti se skozi knjigo finire, studiare il libro
avt. peljati skozi rdečo luč passare col rosso
pren. lačen je bil, da se je skozenj videlo aveva una fame da lupo