Franja

louable [lwabl] adjectif

1. hvale vreden, vreden priznanja

2. ki se more dati ali vzeti v najem, v zakup

louer² [lwe] verbe transitif v najem dati ali vzeti, najeti, rezervirati

louer des chambres aux estivants oddajati sobe letoviščarjem
chambre féminin à louer soba za najem
appartement masculin loué najemninsko stanovanje
louer un appartement, un canot à moteur najeti stanovanje, motorni čoln
louer sa place dans le train rezervirati si prostor v vlaku
se louer stopiti v službo; udinjati se

lūceō -ēre, lūxī (lūx)

I. intr.

1. jasen, svetel biti, svetiti se: quae (sc. stella) luce lucebat aliena Ci., lucet via longo ordine flammarum V., virgatis lucent sagulis V., lucens lunae globus V., lucet in ore rubor O., lucent oculi O., lucentes faces O., stagnum lucentis lymphae O. bistre, lilia per varios lucent … colores Val. Fl., lucentes flammae Sil.; o dnevu: en umquam lucebit ille dies, quo … ? Sil., lucente iam die Amm. ko je bil že beli dan, že za belega dne; brezos. lūcet (beli) dan je, svetlo je, dani se, svita se: nondum lucebat, cum Ameriae scitum est Ci., antequam luceret, simulatque luceret Ci., si luxerit Cat.; tudi: lucet hoc Pl. zdaj je že beli dan, haud multo post luce lucebit Pl.

2. occ. svetleti, lesketati se skozi kaj, viden biti, videti se: Arabio lucet bombyce puella Pl., femineum lucet sic per bombycina corpus Mart.

3. metaf. svetiti se, svetleti, v oči biti (udarjati), očiten, viden, jasen biti: mea officia et studia, quae parum ante luxerunt Ci., virtus … quae … lucet in tenebris Ci., cum res ipsa tot tam claris argumentis signisque luceat Ci. je jasna, quarum (sc. figurarum) utilitas … vel clarissime lucet Q. —

II. trans. svetiti da(ja)ti čemu, omogočiti (omogočati) svetenje, užariti (užarjati), razžariti (razžarjati), vž(i)gati kaj: cercum Pl., novae nuptae facem Pl., candida lumina Enn., fenestrae … factae ad lucendum It. da dajejo (prepuščajo) svetlobo.

lūminō -āre -āvī -ātum (lūmen)

1. osvetliti (osvetljevati), razsvet(l)iti (razsvetljevati): solem, aliquem Ap., locum fenestris Cael., spiritu oculus luminatus Paul. Nol.

2. vid dati komu; od tod male luminatus kratkoviden: Ap.

lump² [lʌmp]

1. prehodni glagol
narediti kepo, nakopičiti, dati na kup, zmetati v en koš (together)
staviti ves denar (on na)
figurativno premetati, pomešati, zmešati (with s, z)
zbrati (in(to) v, under pod)

2. neprehodni glagol
kepiti, nakopičiti se; okorno se premikati, štorkljati (along); sesesti se (down)

if you don't like it you can (ali may) lump it če nečeš, pa pusti
sleng to lump it sprijazniti se s čim, iti k vragu, pogoltniti kaj

lustre² [lʌ́stə] prehodni glagol
dati lesk (blagu, lončarskim proizvodom)

lüstrieren Stoffe: listrirati; Glas: dati biserovinast soj

magner, se [manje] populaire dati plin

mancipō (stlat. mancupō) -āre -āvī -ātum (manceps, prim. mancipium)

1. (s pravilno kupčijo) v last da(ja)ti, preodda(ja)ti, posredovati, proda(ja)ti: Plin. iun., G., alienos mancupatis, alienos manumittitis Pl., servos actori publico T., quaedam mancipat usus H. do nekaterih stvari pridobi lastninsko pravico (upo)raba.

2. metaf. preda(ja)ti, poda(ja)ti: et scient singuli, cui debeant oneri mancipari Vulg., vitiis mancipatus Lact., de ignaviae latebris retractus curiarum functionibus mancipetur Cod. Th., corpus mero et stupro Ap., luxu et saginae mancipatus emptusque T.

mangō -ōnis, m (prim. gr. μάγγανον slepilo, μαγγανεύω varam z umetnimi sredstvi) trgovec, ki umetno krasi svoje blago in s tem zakriva njegove pomanjkljivosti, poseb. trgovec s sužnji: H., Iuv., Mart., Q., Plin., Sen. rh., Sen. ph. idr. — Od tod

I. adj. mangōnicus 3 takega trgovca se tičoč: Plin., Suet. —

II. subst. mangōnium -iī, n lepšanje (krašenje) prodajnega blaga: Plin. —

III. glag. mangōnicō in mangōnizō -āre (po)lepšati prodajno blago, da(ja)ti prodajnemu blagu lepšo podobo, da privabi kupce: Plin.

manifester [-fɛste] verbe transitif izraziti, (javno) pokazati; dati izraza (quelque chose čemu); verbe intransitif demonstrirati, udeležiti se demonstracije

manifester ses intentions (javno) pokazati svoje namene
se manifester (po)kazati se, pojaviti se, priti na dan, nastopiti; religion razodeti se

mānō -āre -āvī -ātum

I. intr.

1. kapniti (kap(lj)ati), teči: Enn. ap. Macr., V., Lucr., Tib., Col., fons sub ilice manat O., non semper imbres manant in agros H., alvei manantes per latera T., patribus … manare gaudio lacrimae L., lacrimae, quae … laetitiā manant Q., licet illi plurima manet lacrima H., diu flevit manantibusque adhuc lacrimis … inquit Cu.; aliquid manat aliquā re kaj teče po čem, mezi (iz česa, po čem), kaj se cedi (curi, curlja, se solzi) iz česa, po čem: simulacrum sudore manavit Ci., culter manans cruore L. okrvavel, krvav; pren.: omne supervacuum pleno de pectore manat H. izgine; subst. manantia -ium, n (= gr. τὰ ῥεύματα) iztoki, izcedki, sluzenje: ulcerum m. Plin. ali samo manantia Plin. izcedki iz gnojne razjede.

2. metaf.
a) razli(va)ti se, širiti se, razširiti (razširjati) se, razpas(ova)ti se: aër, qui per maria manat Ci., multa a lunā manant Ci., sonitus manare per aures Lucr., manavit (sc. malum) per Latium Ci., tertia (sc. pars philosophiae), per omnes partes sapientiae manat et funditur Ci., fidei nomen manat longius Ci. je širšega obsega, ima širši pomen, rumor manat totā urbe L. ali per compita H.
b) iziti (izhajati), pri(haja)ti, izvirati, nasta(ja)ti: omnis honestas manat a partibus quattuor Ci., peccata ex vitiis manant Ci., a Socrate haec omnis philosophia manavit Ci. —

II. pesn. trans. točiti, pretočiti (pretakati), preli(va)ti, od sebe da(ja)ti, (iz)potiti: lacrimas marmora manant O., m. longam salivam Iuv., suco picem resinamque Plin., sudorem purpureum Plin.; pren.: fidis enim manare poëtica mella te solum H. da se samo iz tebe cedi pesniški med = da si samo ti pravi pesnik.

manumit [mænjumít] prehodni glagol
zgodovina osvoboditi od suženjstva, dati prostost

margin² [má:džin] prehodni glagol
narediti rob, napisati obrobne opombe
ekonomija dati polog za kritje

marier [marje] verbe transitif poročiti; oženiti, omožiti; dati v zakon; figuré združiti (à z), (s)kombinirati, sestaviti (barve)

se marier poročiti se; omožiti se, oženiti se, vzeti se; figuré združiti se, ujemati se, skladati se, harmonirati
fille féminin à marier za možitev godna hči
se marier civilement, religieusement poročiti se civilno, cerkveno
elle s'est mariée avec un médecin poročila se je z nekim zdravnikom

marītō -āre -āvī -atum (marītus)

1. (o)ženiti (moškega), zamož da(ja)ti, (o)možiti (žensko): maritandum esse principem T., alicuius filiam splendidissime m. Suet., matrimonia m. Ap. skleniti (sklepati), lex de maritandis ordinibus Suet. (= lex marita H.; gl. marītus) zakon o sklenitvi zakonskih zvez; subst. pt. pf. marītātae -ārum, f omoženke, poročene ženske, zakonske družice (naspr. virgines): Lact.

2. metaf.
a) (o rastl.) oploditi (oplojevati): glaebas fecundo rore Cl., hoc maritantur virescentia e terra Plin.;
b) (o živalih) maritari (med.) ploditi se, razmnoževati se, pariti se: Varr., (pass.) biti oploje(va)n, biti oplemenje(va)n: Col., Plin.
b) rastline privez(ov)ati na kaj, spojiti (spajati) s čim: (sc. vitibus) maritare populos H., ulmos vitibus Col.

market² [má:kit]

1. prehodni glagol
dati na trg, prodajati na trgu, dati v prodajo

2. neprehodni glagol
kupovati, prodajati, trgovati, hoditi na trg

marquer [marke] verbe transitif zaznamovati, obeležiti, označiti; pustiti sledove na, v; zabeležiti si; napovedati, kazati (čas); poudariti, uveljaviti; izraziti, pokazati; dati razumeti; določiti (čas, cilj); verbe intransitif stopiti v ospredje, zbuditi pozornost

se marquer (po)kazati se, izražati se
marquer le coup (familier) poudariti važnost kake stvari; pokazati svojo nevoljo zaradi česa
marquer de son empreinte (figuré) vtisniti svoj pečat
marquer le linge à ses initiales označiti perilo s svojimi inicialkami
marquer mal (familier) ne imeti dobre postave
marquer la mesure udarjati, dajati takt
marquer un but (nogomet) zabiti, doseči gol
marquer les pages paginirati
marquer sa place avec ses gants z rokavicami označiti svoj sedež
marquer le pas stopati na mestu (tudi figuré), ne se premakniti z mesta
marquer un point zabeležiti točko, uspeh (nad nasprotnikom)
marquer un tournant pomeniti preokret
le thermomètre marque 10 au-dessus de zéro termometer kaže 10° nad ničlo
ces événements ont marqué dans ma vie ti dogodki so pustili trajne sledove v mojem življenju

maschiettare v. tr. (pres. maschietto) dati tečaje (na kaj)

masculiniser [-linize] verbe transitif napraviti moškega, dati moški značaj, dati moškost