Franja

tíčati to be; to stick (v in)

tíčati do ušes, do vratú v dolgovih to be up to one's ears in debt
kje pa tičiš ves ta čas? where have you been all this time?
vedno doma tíčati to be a stay-at-home
on vedno doma tiči he stays indoors; he is a stay-athome, he is a homebody (ali homebird)
vedno skupaj tíčati (figurativno) to be inseparable
v tem grmu tiči zajec (figurativno) that's the gist (of the whole matter), that is where the dog is buried, (tu je težava) there's the rub, that's the whole point
ključ tiči v vratih the key is in the lock

tihomorski pridevnik
(o Tihem oceanu) ▸ csendes-óceániNa praznovanja pa se pripravljajo tudi že druge tihomorske in azijske države. ▸ Más csendes-óceáni és ázsiai országok is készülődnek már az ünneplésre.

tisočica samostalnik
1. (število tisoč) ▸ ezer, ezresLeta 1997 smo prebili tisočico, leta 2001 pa število deset tisoč registriranih domen. ▸ 1997-ben túlléptük az ezer, 2011-ben pedig a tízezer regisztrált domaint.
Danes opolnoči se izteče rok za prijave, že zdaj pa je število prijavljenih kolesarjev preseglo tisočico. ▸ Ma éjfélkor jár le a jelentkezési határidő, de a kerékpárosok száma már most meghaladta az ezret.

2. matematika (desetiška enota) ▸ ezresPozoren bodi na obliko decimalnega ločila in ločevanje tisočic. ▸ Figyelj oda a tizedesjel formájára, és az ezresek tagolására!

tísti (-a -o)

A) adj.

1. quello:
tisti človek tam je moj stric quel signore là è mio zio

2. (za izražanje časovne odmaknjenosti) quello:
v tistih časih a quei tempi

3. (za izražanje, da se je o čem še prej govorilo) quello:
kako je s tisto vašo zadevo com'è andata a finire quella sua faccenda?
pospeševati razvoj tistih dejavnosti, ki se kmalu rentirajo incentivare lo sviluppo di quelle attività che sono redditizie a breve termine

4. (za poudarjanje pomena besede) quello:
zaradi tistih nekaj tolarjev sta se sprla hanno litigato per quei due soldi

B) tísti (-a -o) pron.

1. quello (-a):
tisti tam je naš prijatelj quello là è un nostro amico

2. (za izražanje osebe ali stvari, ki jo določa odvisnik) quello; colui, colei che (pl. coloro che); chi:
misli na tiste, ki stradajo pensa a quelli che non hanno da mangiare, pensa a chi non ha da mangiare

3. (za izražanje osebe ali stvari, ki se noče ali ne more imenovati) quello, quella; quel tale, quella tale; quella cosa:
ves večer je silil vanjo tisti, kako se že piše tutta la sera le stava addosso quel tale, com'è che si chiama
evf. samo na tisto misliš pensi solo a quella cosa, a quello
pren. imeti jo za eno od tistih ritenerla una di quelle, una donnina allegra
gospodar je, tisto pa, tisto è un buon padrone, non c'è che dire
hvala za vse! Dajte no, kaj bi tisto! grazie di tutto! Ma si figuri!
PREGOVORI:
tistega pesem pojem, čigar kruh jem chiamo babbo chi mi dà pane; chi mi da da mangiar tengo da quello

tja

1. kam: hin, dorthin, dort … hin
tja dol/gor/noter hinunter/hinauf/hinein, dorthinunter/dorthinauf/ dorthinein
tja (preko) hinüber
tja do bis hin zu
hin- (iti hingehen, moči hinkönnen, morati hinsollen, hinmüssen, naročiti, naj pride hinbestellen, obesiti hinhängen, peljati hinfahren, hinbringen, plavati hinschwimmen, pogledati hinschauen, pohiteti hineilen, poleteti/zleteti hinfliegen, pomakniti hinrücken, poslati hinschicken, potisniti/poriniti hinschieben, potovati hinreisen, priti hingeraten, hingelangen, hinkommen, pustiti hinlassen, smeti hindürfen, spadati hingehören, spraviti hinschaffen, spremiti/pospremiti hinbegleiten); Hin- (pohod der Hinmarsch, polet der Hinflug, pot der Hinweg, potovanje die Hinreise)
tja grede auf dem Hinweg, auf der Hinreise, auf der Hinfahrt
tja in nazaj hin und zurück
tja in nazaj grede auf dem Hin- und Rückweg, auf der Hin- und Rückfahrt

2.
tja in tja/tja pa tja zu der und der Stelle

3.
tja do/v bis zu/in

4.
sem in tja hin und her, herum-
(porivati herumschubsen), hinundher- (voziti se hinundherfahren), več ljudi, stvari: durcheinander- (letati [durcheinanderlaufen] durcheinander laufen, [durcheinanderdrängen] durcheinander drängen)
sem pa tja dann und wann, ab und zu, hin und wieder ➞ → semintja, sempatja

5.
tja v tri dni/tja v en dan in die blaue Gegend hinein, govoriti: daherreden, živeti: dahinleben
| ➞ → tjavdan, tjavendan

tjá inter. (izraža pomislek, začudenje) to', ma va' là:
tja, pa ti tvoji prijatelji ma va' là, che razza di amici hai!

tjà adv.

1. lì, là; knjiž. colà (izraža kraj, cilj premikanja; tam):
položi knjige tja i libri mettili là
plašč spravi tja, kjer je bil prej metti il cappotto là dov'era prima
vidi se tja do morja si vede lontano là, fino al mare

2. pren. (izraža približnost trajanja) verso, fino a:
vrnil se bo tja na zimo tornerà verso l'inverno
peli smo tja pozno v noč cantammo fino a tarda notte

3. sem in tja qua e là:
nihati sem in tja oscillare, ballonzolare qua e là

4. tja in tja, tja pa tja (izraža cilj premikanja, ki se noče ali ne more imenovati) in quello e quell'altro posto:
beseda sem, beseda tja in prišlo je do pretepa una parola tirò l'altra finché non si azzuffarono
zamera sem, zamera tja, to bi ji morali povedati può anche offendersi, ma glielo devi dire
sem in tja se zgodi kaj zanimivega di tanto in tanto succede qualcosa di interessante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
živeti tja v en dan vivere alla giornata
govoriti tja v tri dni spararle grosse
živeti tja v tri dni vivacchiare alla meno peggio

tléti (tlím) imperf.

1. ardere senza fiamma; covare:
ogenj tli pod pepelom il fuoco cova sotto la cenere

2. pren. covare; stare celato; annidarsi
PREGOVORI:
stara ljubezen ne zarjavi — če ne gori, pa tli il primo amore non si scorda mai

to this; that; it

to je (krajšava: t.j.) that is, namely, (krajšava: i.e.)
o tem about this
v tem (medtem) (in the) meanwhile
skozi to through this, on account of this, by it
razen tega besides, moreover, as well
kako to? how so?
(pa) kaj za to? what of that?
to je vse that's all
to je možno that may be
to so oni they are the ones, pogovorno that's them
ne to ne ono (= nekaj vmesnega, srednjega) neither one thing nor the other, betwixt and between
pri vsem tem, kljub vsemu temu for all that
tega je 10 let ten years ago
jaz sem za to I am for it, I agree to it
ni mi do tega I don't care for it
samó še to bi (se) manjkalo! that would be all we need!, (pogovorno) that would put the tin lid on it!
pustimo to, kakor je! (pogovorno) let it go at that!
to mi boš plačal! you'll pay for this!, you'll smart for this!
koga misliš s tem? whom have you (ali pogovorno who've you got) in mind?
si to mislil, si to hotel reči? is that what you meant?
to se pravi that is to say
iz tega sledi... hence it follows...
vsi vedó to every one knows that
poleg vsega tega, (on) še pije apart from all that, he drinks, too

to¹ (tega, temu, to, pri tem, s tem)

1. das; da-, dar- (proti temu dagegen, čez to darüber, za to dafür, o tem darüber, pri tem dabei, s tem damit, dadurch …)
čemu to/kaj naj bi s tem? was soll das?
odkod ti to/odkod si to vzel? wo hast du das her?

2.
to je/to se pravi das heißt

3.
to, da … [daß] dass …/die Tatsache, [daß] dass …
kako to, da …? wieso …?

4. vezniško
zaradi tega deswegen
poleg tega dabei
kljub temu trotzdem
v tem ko/vtem ko indem
s tem da indem
|
to je dovolj! das reicht!
to je pa že preveč! jetzt schlägt's dreizehn!

to² [ó] poudarjalna členica: aber, denn (to je bil jezen! war der aber wütend!; to imaš pa veliko oblek! hast du aber viele Kleider!; kako to čas teče! wie denn die Zeit vergeht!)

tó ceci, cela , familiarno ça, ce

to je c'est-à-dire (c.-à-d.)
kaj je to? qu'est-ce que c'est?, qu'est-ce que cela?
to pa ne! non pas!, familiarno ça non!
to je moj prijatelj voici mon ami
to je dobro! voilà qui est bien!, familiarno ça c'est bien!
to je bilo veselje! quelle joie!
to ti je bil uspeh! pour un succès, ce fut un succès!, familiarno tu parles d'un succès!

točnost je lepa čednost frazem
(pregovor) ▸ a pontosság szép erény
Točnost je lepa čednost, pa vendar se včasih zamudi ne da izogniti. ▸ A pontosság szép erény, de néha elkerülhetetlen a késés.

toda [ó] aber, jedoch, doch; (nasprotno pa) indes, indessen; (samo) allein
žalostno, toda resnično traurig, aber wahr

togovski pridevnik
geografija (o Togu in Togovcih) ▸ togóiV togovskem glavnem mestu Lomeu so zato izbruhnili neredi, varnostne sile pa so se nad protestnike spravile kar s strelnim orožjem. ▸ Togó fővárosában, Loméban zavargások törtek ki, és a biztonsági erők tüzet nyitottak a tüntetőkre.

tradicionalni flamenko stalna zveza
1. ples (ples) ▸ tradicionális flamenco
Mene tradicionalni flamenko zelo navdihuje, ga je pa najtežje plesati. ▸ Engem nagyon lelkesít a tradicionális flamenco, de ezt a legnehezebb táncolni.

2. (glasba) ▸ tradicionális flamencoV svoji glasbi Tomatito ustvarja zmes tradicionalnega flamenka in jazza. ▸ Zenéjében Tomatito a hagyományos flamencót és a jazzt ötvözi.

trda buča frazem
(kdor se težko česa nauči) ▸ tökfej
Če učitelj obvlada snov, pa naj bo še tako zapletena in težka, jo lahko pojasni še tako trdi buči. ▸ Ha a tanár ismeri az anyagot, akkor a legnagyobb tökfejnek is elmagyarázza, még ha oly bonyolult és nehéz is.

trdnina samostalnik
fizika (trdna snov) ▸ szilárd anyagSnovi v trdnem agregatnem stanju imenujemo tudi trdnine. ▸ A szilárd halmazállapotú anyagokat szilárd anyagoknak is nevezzük.
Snovi delimo po agregatnem stanju na trdnine, kapljevine in pline. ▸ Az anyagokat halmazállapotuk alapján szilárd, folyékony és gáz halmazállapotú anyagokra osztjuk.
V naravi je voda lahko kapljevina, plin, pa tudi trdnina v obliki snega ali ledu. ▸ A természetben a víz lehet cseppfolyós anyag, gáz, de szilárd anyag is hó vagy jég formájában.

trening samostalnik
1. (o športni pripravi) ▸ edzés, tréningV petek zjutraj smo imeli uradni trening, popoldne pa se je pričelo zares. ▸ Péntek reggel volt a hivatalos edzés, délután pedig megkezdődött az igazi munka.Zaradi bolečin je izpustil oba ponedeljkova treninga, včeraj pa je že vadil, tako da bo danes zanesljivo igral. ▸ Fájdalmak miatt kihagyta mindkét hétfői edzést, de tegnap már gyakorolt, így ma biztosan játszik.Ekipa je mlada in bo za svojo uveljavitev potrebovala veliko treningov in tekem. ▸ A csapat fiatal, és az eredményekhez még sok edzésre és mérkőzésre lesz szükség.Povezane iztočnice: suhi trening, kvalifikacijski trening, kondicijski trening, aerobni trening, višinski trening, intervalni trening, tekma za trening, trening varne vožnje, trening tekma

2. neštevno (o telesni aktivnosti) ▸ edzésPlavanje je idealen trening, ki ne obremenjuje sklepov. ▸ Az úszás egy ideális edzés, amely nem erőlteti meg az ízületeket.

3. neštevno (o spretnosti ali veščini) ▸ tréning, tornaPri bridžu ne gre le za družabnost, temveč tudi za odličen trening možganov, ki aktivira druge dele možganov kot intelektualno delo. ▸ A bridzs nem csak a társaságról szól, hanem remek agytorna is, amely az agy más részeit aktiválja, mint a szellemi munka.Povezane iztočnice: trening asertivnosti

tresti se kot trepetlika frazem
(močno se tresti) ▸ reszket, mint a nyárfalevél, približek prevedka ▸ minden ízében reszket, reszket, mint a kocsonya
V sobi bo postalo tako mrzlo, da se boš tresel kot trepetlika in ti bodo iz nosu visele ledene sveče. ▸ A szobában úgy lehűl a levegő, hogy reszketni fogsz, mint a nyárfalevél és jégcsapok lógnak majd az orrodból.
Toda ljudje se pri fotografu običajno tresejo kot trepetlika ali pa jih prizadene posebna okorelost. ▸ Az emberek a fényképésznél általában reszketnek, mint a nyárfalevél, vagy megdermednek.