Franja

vectīgālis -e (*vectis [iz vehere] „odvoz“, „odvažanje“, „odprava“ in *-igos, *-agos [iz agere])

1. k državnim davkom (davščinam, dajatvam, prispevkom) sodeč, davčen, dávščinski, dajatven, prispeven: pecunia Ci. ali tributum Iust. davščina, davki.

2. davščini (davku) podvržen, zavezan plačevati davke, dolžan plačevati davke, davek plačujoč, obdavčen, davčno zavezan: Hannibal L., civitas Ci., Ubios sibi vectigales facere C., agros Verri vectigales fuisse Ci. da je bilo treba Veru plačevati davek od zemljišča (zemljiški davek), agri ex parte decumā vectigales C. podvržena desetini.

3. dohodek dajajoč, dohodek prinašajoč, donosen: lecti sui contumelia vectigalis est Ap., qui vectigalis esse non possit Col., servi Lamp., libertas Tert., equi Ci. od države dani v najem za cirkuške dirke.

vehiculāris -e (vehiculum) k vozníštvu (prevozništvu) sodeč, prevozen, prevozniški: munus vehicularis rei Icti. opravljanje prevozništva (prevozniških storitev), cursus Icti. prevozna pošta, prevoz (prevažanje) pošte.

vehiculārius 3 (vehiculum) k vozníštvu (prevozništvu) sodeč, prevozniški, vozniški: res Amm. prevoz (prevažanje) pošte, poštarstvo, poštna opravila, poštna služba, copia rei vehiculariae data Amm. dovoljenje za uporabo cesarskih (vprežnih) vozov.

vēnālicius 3 (vēnālis)

1. naprodaj (na prodaj) bivajoč, napródajen, prodájen, kupen: iumenta Petr., funis Aur., venaliciarum mercium navis Icti. trgovska ladja; metaf.: matrimonia Icti. Od tod subst. vēnālicium -iī, n carina, užitnína, davek od prodaje: Cod. I.; pl. vēnālicia -iōrum in -iûm, n izvozno in uvozno blago: portoria venaliciûm L.

2. k trgovini s sužnji sodeč, postavljen naprodaj, dan v prodajo, napródajen, prodájen (o sužnjih): familia Dig., familiae Suet., greges Plin. Od tod subst.
a) vēnālicium -iī, n naprodaj postavljena ali kupljena skupina sužnjev: Dig., venalicium titulis pictum Petr.; v pl.: Ulp. (Dig.).
b) vēnālicius -iī, m trgovec s sužnji: Plin., Suet. idr., multi venalicii Africanos et Laelios divitiis superarunt Ci.

ventaja ženski spol premoč, prednost, posebna pravica, korist, ugodnost, dobiček; doklada k plači

juego de ventaja hazardna igra
buscar su ventaja skrbeti za (misliti na) svojo korist
dar ventaja dati prednost, dati ugodnost
llevar (ali tener) ventaja imeti prednost (sobre pred)
eso redunda en su ventaja to je ugodno zanj
sacar ventaja (de, a) imeti korist (od)

ventriduct [véntridʌkt] prehodni glagol
premikati k trebuhu

veranlagt nadarjen, nagnjen k

verbalism [və́:bəlizəm] samostalnik
izraz, beseda; fraza, prazne besede; verbalizem, nagnjenje k ustvarjanju besed; dlakocepstvo

vērgere^* v. intr. (pres. vērgo) knjižno nagniti, nagibati se k:
vergere al tramonto zahajati

vernāculus 3 (verna)

1. v (gospodarjevi) hiši rojen, k domačim sužnjem sodeč: servi Tert.; subst.
a) vernācula -ae, f v hiši rojena sužnja, domača sužnja: M., Ambr.
b) vernāculī -ōrum, m v hiši rojeni sužnji, domači sužnji, hišna družina: Ap.; kot nesramni šegavci (dovtipneži), sramotilci: Mart., Suet.

2. metaf.
a) tuzemski, domač, domoroden, rimski: Varr., Auct. b. Alx., Col., Plin., Ap. idr., artifices L., crimen Ci. od tožnika samega izmišljen(a), consilium Pl. od nas izmišljen, cotidianae res et vernaculae Ci.
b) occ. v Rimu domač, Rimu lasten, rimski, glavnomesten, velikomesten, mesten: vitia, urbanitas T., vernacula multitudo nuper in urbe dilectu habito T., sapor Ci., festivitas Ci. ep., plebs Tert.

vertebrate [və́:tibrit]

1. pridevnik
vretenčen; ki ima hrbtenico, ki spada k vretenčarjem
figurativno čvrst

2. samostalnik
zoologija vretenčar

Vertragsbeitritt, der, Recht pristop k pogodbi

Verwünschung, die, pošiljanje k vragu; Verwünschungen ausstoßen preklinjati

vēsīcālis -e (vēsīca) k sečniku (sečnemu mehurju) sodeč, mehuren: herba Plin. Val. mehurna rastlina, „mehurnica“.

vēsīcārius 3 (vēsīca) = vēsīcālis k sečniku (sečnemu mehurju) sodeč, mehuren: aqua Marc. bolečine v mehurju zdraveča; subst. vēsīcāria -ae, f (sc. herba) bot. „mehurnica“, rastl., ki zdravi bolečine v mehurju (morda volčje jabolko): Plin.

vesperāscō -ere, vesperāvī (incoh. vespera) nagniti (nagibati) se k večeru, (z)večeriti se, (z)mračiti se: vesperascente iam die T., vesperascente caelo N.; impers.: vesperascit Ter. dela se večer, večeri se, ubi iam vesperaverat Gell.

vestiārius 3 (vestis) k oblekam (oblačilom) sodeč, obleki (oblačilom) namenjen, oblačilen: arca Ca. zaboj za obleko, negotiator Dig. trgovec z oblačili, oblekar. Od tod subst. vestiārium -iī, n

1. shramba (zaboj) za obleko: Plin., Vop., Aug., Cass.

2. sužnjem dajana oblačila, obleka: Col., Sen. ph., Icti.

veterāmentārius 3 (vetus) k starini (starim stvarem, starim rečem, v staro šaro) sodeč, za starino (stare stvari, stare reči, staro šaro) namenjen: sutor Suet. čevljar krpač (krpár).

veterārius 3 (vetus) k starini sodeč; od tod subst.

1. veterārium -iī, n shramba za starino (= za staro vino): Porph.

2. veterāria -ium, n zaloge starega vina: aspice veteraria nostra et plena multorum saeculorum vindemiis horrea Sen. ph., non contenti vina diffundere, et veteraria per sapores aetatesque disponere, invenimus quomodo stiparemus nivem, ut … Sen. ph.

veterīnārius 3 (veterīnus) k vprežni živini sodeč, živinski, živalski, veterinarski, živinozdravniški: medicina Col. ali ars Veg. živinozdravstvo, veterina; subst. veterīnārius -iī, m živinozdravnik, veterinár: Col.