Franja

Zadetki iskanja

  • offūsiō -ōnis, f (offundere)

    1. širjenje, razširj(ev)anje, razprostiranje čez kaj: tenebrarum Ambr.

    2. metaf. omama, mamilo, slepilo, zaslepljenost, slepota: vanitatum offusio mentem occupat Ambr.
  • ōggi

    A) avv. danes:
    oggi a otto danes teden, čez teden dni

    B) m današnjost, sedanjost:
    la moda dell'oggi današnja moda
    dall'oggi al domani nenadoma, kar na lepem
  • ohraníti conserver, garder, maintenir, entretenir, tenir en bon état, sauvegarder, préserver; (re)tenir

    ohraniti sadje čez zimo conserver les fruits pendant l'hiver
    ohraniti koga v spominu conserver la mémoire (ali le souvenir) de quelqu'un
    ohraniti skrivnost, ohraniti kaj zase garder un secret, garder quelque chose pour soi
    ohraniti mirno kri garder son sang-froid
    ohraniti mir, red maintenir (ali sauvegarder) la paix, l'ordre
    ohraniti svoje privilegije maintenir (ali conserver) ses priviléges
    otroka je znala ohraniti pred vsemi nevarnostmi elle sut préserver l'enfant de tous les dangers
    poskušal je ohraniti glavo nad vodo il essayait de tenir la tête au-dessus de l'eau
    ohraniti se se conserver, se maintenir
  • ojnic|a [ó] ženski spol (-e …) die Deichsel, Gabeldeichsel; pri avtomobilih ipd.: der Pleuel, die Pleuelstange; (ročična gred) die Kurbelwelle
    skočiti čez ojnice figurativno über die Schnur hauen
  • ójnica brancard moški spol , timon moški spol

    ojnice brancards moški spol množine, limons moški spol množine, limonière ženski spol
    skakati čez ojnice être infidèle à son époux (épouse), manquer de fidélité à son conjoint, faire des extravagances (ali des folies, familiarno des escapades, des frasques)
  • ójnica (-e) f

    1. agr. stanga:
    zakonske ojnice il giogo matrimoniale
    pren. skakati čez ojnice essere infedele; disubbidire

    2. strojn. biella:
    glavna ojnica biella madre
  • ojníica vara f

    čez ojnice skakati excederse; propasarse; fam pasar de la raya
    skok čez ojnice (fig) escapada f amatoria de un cónyuge
  • olájšati (bolečino) soulager, adoucir, calmer, apaiser ; (težo) alléger (tudi figurativno) , diminuer ; (nalogo) faciliter, rendre plus facile ; (vest) décharger

    olajšati se s'alléger
    olajšati komu bolečine, trpljenje soulager (ali adoucir, calmer, apaiser) la souffrance à quelqu'un
    olajšati prehod čez reko faciliter (ali rendre plus facile) le passage de la rivière
    olajšati plačevanje donner des facilités de paiement
    olajšati si tovor alléger (ali diminuer) sa charge
    olajšati si delo s stroji se faciliter le travail à l'aide de machines
    olajšati si srce z govorjenjem, z jokom se soulager le cœur en parlant, en pleurant
    olajšati si vest décharger sa conscience
    v temni ulici so ga olajšali za denar il a été soulagé (ali délesté) de son argent dans une rue sombre
    olajšati se (opraviti potrebo) familiarno se soulager
  • oltremare

    A) avv. prek morja:
    emigrare oltremare iti, emigrirati čez lužo

    B) m invar.

    1. čezmorske dežele:
    brigate d'oltremare čezmorske, prekomorske brigade

    2. ultramarin (barva)

    C) agg. invar. ultramarinski
  • onerō -āre -āvī -ātum (onus)

    1. obremeniti (obremenjevati), obtežiti (obteževati), otovoriti (otovarjati), naložiti (nalagati), obložiti (oblagati), nakladati komu kaj, kaj na kaj: iumenta S., plaustra Cu., aselli costas pomis V., commeatu, stipendio, armis naves onerat S., tauri cervix oneratur aratro O., o. manum iaculis V. oborožiti, ventrem S. prenapolniti želodec, prenajesti se, onerari epulis O. ali vino et epulis o. S. prenapolniti (prenapolnjevati) se z jedjo (z vinom in jedjo) = prenajesti se, prenajesti in prenapiti se, cibus onerat (sc. ventrem) Plin. jed povzroča želodčne težave; s spremenjenim skladom: o. vina cadis V. (na)polniti vrče z vinom, Cereris dona canistris V. nakopičiti (zbrati) v košaricah; oneravi vinum, lardum (sc. navi) Petr. naložil sem vino, slanino na ladjo; occ. obtežiti (obteževati) = pokri(va)ti: membra sepulchro V., ossa terrae agere V., mensam dapibus V. obložiti, humerum pallio Ter. plašč dati čez ramena, ogrniti si plašč čez ramena.

    2. metaf.
    a) preobložiti (preoblagati), preobkladati, obsuti (obsipati), naložiti (nalagati) komu obilo česa: aliquem pugnis Pl., iniuriā Ter., omnibus contumeliis eum onerasti Ci., o. aliquem promissis L., S., aliquem laudibus L. prehvaliti; occ. α) obtožiti (obtoževati): audentius iam onerat Seianum T. β) dražiti: saevitiam eius T.
    b) (ob)težiti koga = nadlegovati, zabavljati čez koga, kaj, težiti komu, biti komu v nadlego: iudicem argumentis Ci., aethera votis V., verba lassas onerantia aures H., plebei scitum, quo oneratus magis sum quam honoratus L. ki mi je prinesel več nadlege kot časti, o. aliquem mendaciis Ci. dobro (hudo) nalagati koga, probe oneratus Pl. hudo prevaran (ukanjen).
    c) otežiti (otežavati), (po)slabšati, večati, poveč(ev)ati, množiti, pomnožiti (pomnoževati): dolorem Cu., inopiam L., onerat dictis atque aggerat iras V., (sc. delectum) suāpte naturā gravem onerabant ministri avaritiā T., onerabat paventium curas ordo Mutinensis T. je pomnoževal, filia patris onerat pericula T. Od tod adj. pt. pf. onerātus 3 (kakor plenus z gen.): frugum et floris Liberi Pac. ap. Non.
  • ordinácija

    1. medicina cabinet moški spol de consultation (ali d'un médecin) ; consultation ženski spol

    danes je imel zdravnik čez trideset ordinacij aujourd'hui le médecin a eu plus de trente consultations

    2. (religija) (mašniško posvečenje) consécration ženski spol , ordination ženski spol
  • oreille [ɔrɛj] féminin uho; sluh, posluh; pazljivost; roč, locenj; jezik (pri čevlju); plužna deska

    d'oreille po posluhu
    jusqu'aux oreilles do ušes
    par-dessus les oreilles (figuré) čez glavo
    oreille externe, interne, moyen zunanje, notranje, srednje uho
    oreille d'ours (botanique) trobentica, jeglič
    oreille-de-souris (botanique) spominčica
    les murs ont des oreilles zidovi imajo ušesa, povsod so špijoni
    en avoir par-dessus les oreilles biti sit, naveličan česa
    avoir l'oreille basse biti ponižen
    avoir l'oreille dure biti naglušen
    avoir de l'oreille imeti (dober) posluh
    avoir l'oreille fine dobro slišati
    avoir les oreilles (re)battues (de) imeti polna ušesa (česa)
    arriver aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
    en avoir sur l'oreille (figuré) na vratu imeti
    avoir l'oreille de quelqu'un naleteti pri kom na odprta ušesa, uživati njegovo naklonjenost
    baisser l'oreille, porter bas l'oreille, avoir l'oreille basse (figuré) povešati ušesa
    avoir la puce à l'oreille biti nezaupljiv, ne zaupati, čuvati se
    n'en pas croire ses oreilles svojim ušesom ne verjeti
    dire quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj na uho povedati
    dire quelque chose à quelqu'un dans le creux, dans le tuyau de l'oreille komu kaj strogo zaupno povedati
    dire deux mots à l'oreille de quelqu'un prigovarjati komu, svariti koga
    donner sur les oreilles à quelqu'un prisoliti komu zaušnico
    dormir sur les deux oreilles trdno spati; počivati v popolni varnosti
    dresser, tendre l'oreille (figuré) napeti ušesa, pazljivo poslušati
    échauffer les oreilles de quelqu'un podkuriti komu
    écouter de toutes ses oreilles, être tout oreilles napeto poslušati
    n'écouter que d'une oreille le z enim ušesom poslušati
    entrer par une oreille et sortir par l'autre iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven
    être dur d'oreille biti naglušen
    faire la sourde oreille, se boucher les oreilles gluhega se delati, ne hoteti slišati
    fermer l'oreille à quelque chose ne hoteti nič vedeti o čem
    frotter les oreilles à quelqu'un (figuré) ošteti koga
    gager ses oreilles staviti svojo glavo
    se gratter l'oreille (v zadregi) praskati se za ušesom
    laisser ses oreilles (figuré) žrtvovati nekaj (proti svoji volji)
    laisser passer, montrer le bout de l'oreille izdati se, pokazati svojo pravo naravo
    marcher l'oreille basse biti osramočen
    mettre la puce à l'oreille de quelqu'un (figuré) opozoriti, posvariti koga
    ouvrir, prêter l'oreille poslušati, prisluhniti
    recevoir sur les oreilles dobiti eno okoli ušes
    rougir jusqu'aux oreilles do ušes zardeti
    souffler quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj prišepetati
    tirer les oreilles à quelqu'un pokarati koga
    tirer par l'oreille (familier) za ušesa povleči
    se faire tirer l'oreille pustiti se prositi
    venir aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
    ce n'est pas tombé dans l'oreille d'un sourd to si je (on) dobro zapomnil, teh besed ne bo pozabil
  • ortygomētra -ae, f (gr. ὀρτυγομήτρα)

    1. „prepeličja mati“, ptič, ki vodi prepelice, ko se selijo čez morje, kosec, strgar, hrestač, starejše hrastir: Plin.

    2. prepelica: Tert.
  • osem [ó] (ôsmih, ôsmim, ósem) acht (osem dni, ljudi, tednov, mesecev acht Tage, Menschen, Wochen, Monate)
    v osmih dneh/mesecih in acht Tagen/Monaten
    osem in pol achteinhalb
    bilo nas je osem wir waren achte/zu acht
    čez osem dni heute in acht Tagen, heute über acht Tage
    po osem je acht, ljudi: zu acht
    deliti na osem delov achteln
    na/vsakih osem let/mesecev/tednov/ dni achtjährlich/achtmonatlich/achtwöchentlich/achttäglich
    na osmih straneh achtseitig
    v osmih knjigah in acht Bänden
    ura: ob osmih um acht Uhr, um acht
    predstava ob osmih die Achtuhrvorstellung
    vlak ob osmih der Achtuhrzug
  • ósem huit

    čez osem dni dans huit jours, dans une semaine
    ob osmih à huit heures
    pred osmimi dnevi (pred enim tednom) il y a huit jours
    vsakih osem dni tous les huit jours, chaque semaine
    v osmih dneh (v enem tednu) en huit jours
    osemurni delovnik journée ženski spol de huit heures
  • ostacolo m

    1. ovira, zapreka, zadržek:
    opporre un ostacolo postaviti oviro

    2. šport ovira:
    corsa a ostacoli tek čez ovire
  • outrance [utrɑ̃s] féminin pretiravanje, pretiranost, prenapetost

    à outrance do skrajnosti, čez mero, skrajno, neomejno, pretirano, temeljito, do zadnjega (diha)
    combat masculin à outrance boj na življenje in smrt
  • outre2 [utr] préposition, adverbe razen, vrh (česa); onstran

    outre que ne glede na to, da
    en outre vrh tega, razen tega
    outre mon travail régulier, je fais des heures supplémentaires razen svojega rednega dela opravljam še nadure
    boire outre mesure čez mero piti
    passer outre (à quelque chose) iti prek (česa), preiti (kaj), ne se ozirati na (kaj), ne se (z)meniti za (kaj)
    passer outre aux inconvénients du logement iti prek, (hoté) spregledati nevšečnosti stanovanja
    outre-Atlantique onstran Atlantika
    outre-Manche onstran Rokavskega preliva
    outre-Rhin onstran Rena
    outre-tombe onstran groba
    outre-monts onstran gora
    commerce masculin d'outre-mer čezmorska trgovina
    un coup d'épée l'a percé d'outre en outre sunek z mečem ga je predrl skoz in skoz
  • ovíra impediment, obstacle, hindrance; (nanada) check, (nepričakovana) snag; (zapora) bar, barrier; obstruction

    večja ovíra a major obstacle
    tek čez ovíre šport obstacle race, hurdle race, pogovorno hurdles pl
    zakonska ovíra legal impediment
    žične ovíre vojska barbed wire, barbed-wire entanglement
    ni poti brez ovír no road is without obstacles
    konj je padel pri prvi ovíri the horse fell at the first jump (ali fence)
    delati ovíro, biti ovíra čemu to be in the way, to be (ali to constitute) an obstacle to something
    naleteti na ovíre to run into obstacles
    odstraniti vse ovíre to remove all obstacles
    staviti komu ovíre na pot to set impediments in someone's way
    naleteti na nepričakovano ovíro to come up against a snag
  • ovíra (-e) f

    1. ostacolo; ingombro, impedimento; remora, contrarietà:
    žična ovira reticolato
    voj. žične ovire cavalli di Frisia

    2. ekst. ostacolo, impiccio; šalj. busillis; pren. pastoia, scoglio:
    biti ovira essere di ostacolo (a)
    delati, premagati, premostiti ovire creare, superare gli ostacoli
    naleteti, zadeti ob ovire incontrare ostacoli
    objektivne, subjektivne ovire ostacoli di carattere oggettivo, soggettivo
    šport. tek z ovirami, čez ovire corsa a ostacoli
    birokratske ovire le pastoie burocratiche
    postavljati ovire frapporre ostacoli
    ovire (za zavarovanje posesti: stekla, bodeča žica) offendicula m pl.